Standard pomeni enega ali ve formalno sprejetih dogovorov

Standard pomeni enega ali več formalno sprejetih dogovorov, ki ga razumejo vsi uporabniki. • Standardi, ki jih razvijejo določeni proizvajalci so standardi proizvajalcev ali de facto standardi. • Standardi, ki jih pripravijo in priporačajo posebne organizacije za standardizacijo ali de iure standardi

Protokol je računalniški jezik, strukturiran v obliki različnih pravil, dogovorov in postopkov, ki vodijo in opravljajo prenos informacij. Plast Informacijsko komunikacijski sistem (IKS) je funkcionalno porazdeljen v več plasti, kjer vsaka plast predstavlja in združuje sorodne storitve. V grobem delimo IKS na tri funkcionalne plasti: ·plast informacijskega sistema ·plast transportnega sistema (npr. vzpostavlja zvezo med oddajnim in sprejemnim računalnikom) ·plast prenosnega kanala (npr. zagotavlja prenos podatkov od vozlišča do vozlišča)

Referenčni model OSI je sestavljen iz sedmih plasti. Na vsaki plasti so definirane posamezne mrežne funkcije. OSI referenčni model določa, kako se informacija iz aplikacije na enem računalniku preko omrežja prenese v aplikacijo na drugem računalniku.

Najbolj pogoste oblike informacije (formati) ·okvir ·paket ·celica

Primerjava modelov OSI in TCP/IP

Najpogosteje uporabljene naprave so naslednje: n n n ponavljalniki (repeater) premoščevalniki (bridge) usmerjevalniki (router) preklopna stikala (switch) protokolni konverterji (gateway)

n n Naloga ponavljalnika je, da signal, ki ga sprejme na enem vmesniku, ojači obnovi ter preusmeri na preostale vmesnike. in Pri načrtovanju omrežja je potrebno upoštevati, kolikšna je maksimalna dolžina določenega prenosnega medija in koliko delovnih postaj (npr. računalnikov) lahko vežemo v en segment. debeli koaksialni kabel tanki koaksialni kabel 100 uporabnikov na segment 500 m maksimalna dolžina kabla 30 uporabnikov na segment 100 m maksimalna dolžina kabla

n Ponavljalnike se tako uporablja v primerih: – ko želimo povezovati omrežija iz različnih prenosnih medijev – ko se pojavijo potrebe po povečanju: · števila delovnih postaj in · fizične razsežnosti omrežja n Ponavljalniki se vedno manj uporabljajo zaradi naslednjih pomanjkljivosti: · število ponavljalnikov v omrežju je omejeno · ne moremo povečati prepustnosti omrežja · ne moremo ločevati prometa med posameznimi segmenti · fizična razsežnost omrežja je odvisna od topologije in uporabljene tehnologije, omejena na nekaj 100 m do nekaj kilometrov.

n Premoščevalnik podatke (pakete) : – ojači – shrani – in preveri v medpomnilniku

n Glede na segmente omrežja, ki jih premoščevalniki povezujejo, ločimo: – lokalne premoščevalnike – premoščevalnike prostranih omrežij

n Najbolj sta se uveljavili dve vrsti premoščevalnikov: n Transparentni premoščevalniki - sami določajo pot po kateri bo paket potoval (STA algoritem) Premoščevalniki SRB - končna postaja, ki želi poslati paket, mora sama izbrati optimalno pot (SRB algoritem) n

Delovanje premoščevalnika n n Premoščevalnik v medpomnilniku pregleda vsak paket in na podlagi tega se odloča po naslednjih kriterijih: če razpozna, da je ponorni naslov vpisan v tabeli za vmesnik, ki je sprejel ta paket, pomeni, da se naslovljena postaja nahaja na istem segmentu in paket zavrže

n če se ponorni naslov ne ujema s ponornimi naslovi v tabeli vmesnika, ki je paket sprejel, pogleda v tabelo ostalih vmesnikov in – pošlje paket na tisti vmesnik, v katerega tabeli se naslov nahaja – pošlje paket na vse vmesnike, če se ponorni naslov ne nahaja v nobeni izmed tabel vmesnikov

n Premoščevalnik ima naslednje lastnosti: · število premoščevalnikov v omrežju ni omejeno · fizična razsežnost omrežja, ki ga povezujejo premoščevalniki je praktično neomejena · s premoščevalniki lahko delno povečamo prepustnost omrežja · omogočajo povezavo različnih LAN omrežij med seboj: Ethernet, Token Ring, FDDI, …

n Usmerjevalniki povezujejo lokalna in prostrana omrežja n glavna naloga je usmerjanje protokolov n določenih protokolov ni mogoče usmerjati (Net. Beui, LAT, Net. Bios), zato morajo vključevati funkcijo premoščanja

Nove funkcije usmerjevalnikov n V zadnjem času usmerjevalnik omogoča združevanje novih funkcij, kot so : – prenos govora preko protokola IP (Vo. IP) – prenos govora preko omrežja Frame Relay (Vo. FR) – šifriranje (enkripcija) podatkov n To pomeni, da imajo usmerjevalniki programsko opremo in vmesnike, ki omogočajo priklop telefonov in telefonskih central.

Usmerjevalniki omogočajo: n n n Sporočila razpršenega oddajanja (broadcast) so omejena na podomrežja Usmerjevalniki imajo vgrajene funkcije za filtriranje prometa Omogočajo prenos paketov po vzporednih poteh, s čimer povečamo prepustnost omrežja. Omogočajo delitev omrežij na podomrežja na podlagi omrežnih naslovov Primerni so za povezavo oddaljenih lokacij, kjer se uporablja klicni način vzpostavitve zveze med oddaljenimi lokacijami (analogni klic, ISDN)

Izpodrivanje usmerjevalnikov v LAN omrežjih V lokalnih omrežjih se število usmerjevalnikov zmanjšuje zaradi tega: n n n ker so bili usmerjevalniki prvotno namenjeni predvsem v postranih omrežjih - prepustnost (št. paketov v sekundi) je bistveno manjša usmerjevalniki podpirajo veliko protokolov in funkcij, ki jih v lokoalnih omrežjih ne potrebujemo klasični usmerjevalniki ne omogočajo tvorbe navideznega omrežja

Vrsta algoritmov za usmerjanje n n n Statični in dinamični algoritmi centralizirani in distribuirani algoritmi, ki dopuščajo eno ali več poti enonivojski ali hierarhični algoritmi na podlagi, kdo izbere celo pot

Preklopna stikala so naprave: n n n ki delujejo na 2. (povezovalni) plasti referenčnega modela OSI katerih način delovanja je v osnovi enak premoščevalnikom so namenjena predvsem povečanju prepustnosti znotraj lokalnega omrežja (arhitektura hitrega vodila) zaradi boljše karakteristika in bistveno nižje cene na posamezni priključek, vse bolj zamenjujejo usmerjevalnike in premoščevalnike omogočajo, da lahko skupaj z navideznimi omrežji lokalno računalniško omrežje prilagodimo določeni organizacijski strukturi

Arhitehtura preklopnega stikala n Osnova preklopnega stikala je hitro vodilo (High Speed Backplane) – hitro vodilo omogoča prepustnost nekaj giga bitov v sekundi – preko vodila poteka komunikacija med posameznimi različnimi vmesniki stikala (FDDI, Ethetrnet, Fast Ethernet, Token Ring, …) – v vsakem trenutku je možnih več simultanih (vzporednih) povezav skozi vodilo preklopnega stikala

Delovanje preklopnega stikala n KLASIČNO OMREŽJE n OMREŽJE S STIKALI n vse postaje znotraj enega segmenta si delijo prepustnost 10 Mbit/s prepustnost, ki pripada določeni postaji je tako nižja od 10 Mbit/s v vsakem trenutku lahko oddaja le ena postaja - deljeni medij vse postaje “vidijo” poslane pakete (problem varnosti, saj lahko s pomočjo analizatorjev pridemo do gesel, vsebine paketov, …) n posamezne postaje in postaje znotraj enega segmenta si delijo hitro vodilo (nekaj Gbit/s) prepustnost, ki pripada določeni postaji je od vmesnika (tehnologija n n FDDI, Fast Ethernet, Token Ring) n n v vsakem trenutku lahko vzporedno oddaja več postaj paket potuje le do vmesnika, kjer se nahaja naslovljena postaja poslane pakete (zagotovljena varnost)

Prilagajanje omrežja določeni organizacijski skupini n n n S pomočjo preklopnih stikal in uvedbo navideznega omrežja lahko tvorimo logične skupine ne glede na fizično lokacijo. Tvorimo zaprte skupine uporabnikov, katerim dovolimo povezljivost do naprav skupnega medija. S takšno organizacijo pridobimo naslednje: – večjo varnost (uporabniki lahko komunicirajo le znotraj ene skupine) – razpršeno oddajanje se ne širi po celotnem omrežju – mobilnost uporabnikov

Preklopna stikala se ločijo med seboj predvsem v: n n n podprtih tehnologijah. modularnosti (število razširitvenih mest) skladovnosti (število stikal, ki lahko gredo v sklad in hitrost povezave znotraj sklada) n n n prepustnosti stikala prepustnosti hitrega vodila (v Gigabit-ih v sekundi) podpora usmerjanju različnih protokolov delovanju pri preobremenitvi na posameznih vmesnikih oziroma na hitrem vodilu po zakasnitvah, ki nastanejo, ko paketi potujejo skozi preklopno stikalo

n n n n po možnosti določanja prioritete prometa po možnosti filtriranja paketov po možnosti nadzora in upravljanja po številu postaj, ki jih lahko priključimo na posamezen vmesnik po redundančnih povezavah (nastavimo s pomočjo programske opreme) po možnosti multipleksiranja hrbteničnih povezav po mehanizmu: – premoščanje: uporablja se enak algoritem kot pri premoščevalnikih, kjer se paket v celoti shrani v medpomnilniku. – algoritem 'Cut through': paket se ne shrani, ampak se prebere le do ponornega naslova in takoj pošlje na odgovarjajoči vmesnik. – distribuirano preklapljanje: vsak vmesnik oziroma manjše skupine vmesnikov imajo dodeljen poseben del strojne opreme, ki je namenjen pošiljanju paketov na hitro vodilo.

n n Je naprava, ki deluje na podlagi popolnoma različnih protokolnih skladov (npr. TCP/IP in OSI referenčni model) delujejo na vseh plasteh referenčnega modela računalniškim sistemom , ki med seboj niso združljivi, dajejo občutek, kot da komunicirajo z enakim sistemom na drugi strani najpogosteje se uporablja v okoljih SNA - izvaja protokolno konverzijo med LAT in IPX

Razlike med napravami za medomrežno povezovanje n n So v namembnosti naprave v odnosu do vsebine paketa: – naprava se z vsebino paketa sploh ne ukvarja (ponavljalnik) – naprava prebere vsebino paketa (MAC naslov), vendar je ne spremeni (premoščevalnik, preklopno stikalo na 2. plasti) – naprava prebere vsebino paketa (omrežni naslov) in delno spremeni informacijo omrežnega sloja (usmerjevalnik) – naprava prebere vsebino paketa in ga bistveno spremeni (protokolni konverter)