RAZISKOVALNI NART Raziskovalni nart je okvir ki usmerja

RAZISKOVALNI NAČRT Raziskovalni načrt je okvir, ki usmerja vse raziskovalne postopke. Elementi raziskovalnega načrta: oraziskovalni cilji onujne informacije oraziskovalne metode oviri onivo kakovosti Vir: h. AGUE

RAZISKOVALNI NAČRT V povezavi z raziskovalnimi cilji ločimo sledeče raziskave: o o o pripravljalne (exploratory) opisne (descriptive) vzročne oz kavzalne (casual)

RAZISKOVALNI NAČRT o o o Vsebinska kompleksnost, metodološka zahtevnost in togost postopkov naraščajo od pripravljalnih do vzročnih raziskav. V vsakem projektu lahko uporabimo več tipov raziskav. Tudi vrstni red ni vnaprej določen. Vir: HAGUE & JACKSON

RN: Pripravljalne raziskave o o Njihov poglavitni namen je podrobnejše seznanjanje s temeljnimi dejstvi in določanje parametrov za izvedljivost raziskave. Služijo tudi za oblikovanje novih idej in hipotez metode: analiza sekundarnega gradiva, tehnike kvalitativnega in kvantitativnega zbiranja podatkov

RN: Pripravljalne raziskave Uporabne so predvsem za: o n n opredeljevanje področja raziskovanja o npr. : osredotočanje na raziskovalno pomembnejše vidike procesa, ki vodi k ciljem raziskave, oblikovanje domnev, hipotez o npr. : o najverjetnejših dejavnikih, ki vplivajo na. . . , razčiščevanje oz. operacionalizacijo konceptov o npr. : poznavanja problema, opredeljevanje, . . . reševanje praktičnih raziskovalnih problemov o npr. : oblik vprašanj, izbora besed, načina zbiranja podatkov, . . . Prirejeno po: LOBE, FDV

RN: Pripravljalne raziskave 1. n n Viri za pripravljalno raziskavo - analiza sekundarnih podatkov časopisov, revij, knjig, ipd. o “klasična” literatura, dostopna v knjižnicah različnih poročil o finančnih, statističnih, strokovnih, društvenih, inšpekcijskih, laboratorijskih, projektnih raziskovalnih poročil, ki so splošno dostopnih, dostopni za raziskovalne namene, dostopnih proti plačilu, pri državnih organih, društvih, univerzah, agencijah, . . . internih zapisov in podatkov o naročnikovih in konkurenčnih, drugih “vpletenih”, . . . , z različno stopnjo urejenosti, internosti, občutljivosti, . . . elektronskih zapisov v internetu o z različno stopnjo povezanosti s problemom, pomembnosti, verodostojnosti, uporabnosti, . . . Prirejeno po: LOBE, FDV

RN: Pripravljalne raziskave 2. n n n Globinski intervjuji so nestrukturirani intervjuji za "ugotavljanje" "motivov" oz. za razumevanje psihološkega "ozadja" o potekajo s strokovnjaki, izkušenimi posamezniki, poznavalci, stalnimi uporabniki, opazovalci, skrbniki, sosedi, . . . posamično izhodiščno vprašanje je enako za vse sodelujoče o podvprašanja niso zapisana in so namenjena spodbujanju in usmerjanju o kar je v anketah ozačeno kot nezaželeni vpliv anketarja, je v globinskem intervjuju prednost in bistvo metode; moderator je ključen okolje in način zapisovanja nista določena. Prirejeno po: LOBE, FDV

RN: Pripravljalne raziskave 3. n n n Fokusne skupine po 8 do 12 sodelujočih , ki jim raziskovalec zastavlja vprašanja z namenom spoznati norme, način delovanja in razmišljanja skupine o razlike med sodelujočimi ne smejo ovirati komunikacije o predhodno preverjanje primernosti o večje število skupin (štiri do dvanajst) moderator o spodbuja in usmerja; ključna vloga o zahtevane lastnosti: sposobnost koncentracije, dober spomin, hitro učenje, močna osebnost, hitro reagiranje in prilagajanje, . . . nadzorovano okolje o ugodni pogoji, opazovanje, snemanje; računalniška podpora vodenju in analizam; možnosti multimedije in interneta Prirejeno po: LOBE, FDV

RN: Pripravljalne raziskave Študije primerov Kaj preučujemo, ne pa kako (od pregleda zapisanega do zbiranja podatkov na terenu). Podrobno preučevanje: o skrajnosti n zelo uspešnih in zelo neuspešnih zastopnikov, podružnic, izdelkov, obdobij, . . . o posebnosti n izstopajočih primerov, neobičajnih obdobij, nepričakovanih obratov, velikih sprememb, . . . o ravnanj drugih v podobnih primerih; o drugih kot vzornikov (benchmarking). 4. Prirejeno po: LOBE, FDV

RN: Pripravljalne raziskave 5. o o o Projekcijske tehnike nestrukturirani prikriti postopki; sodelujoči s svojimi reakcijami odražajo stališča, vrednote, motive, potrebe, čustva, . . . , ki jih sicer ne bi neposredno izrazili; n proste ali sosledne asociacije, n zaključevanje stavkov ali zgodb, n pisanje zgodb ali dialogov, n risanje, sestavljanje slik, n igranje vlog; posamično ali v skupini; skupno izhodišče; nadzorovano okolje; snemanje za kasnejše analize n neposredne (beseda, znak, risba, . . . ) in posredne reakcije (trajanje premisleka, mimika, govorica telesa, . . . ) Prirejeno po: LOBE, FDV

RN: Opisne (deskriptivne)raziskave o Njihov poglavitni namen je priprava klasifikacij, podatkov in izhodišč za analizo Vir: L. NEUMAN

RN: Opisne raziskave o Uporabne so predvsem za: n opisovanje lastnosti, vedenj, stališč, . . . , zajetih v izmerjenih spremenljivkah o v obliki deležev (absolutnih, relativnih, komulativnih; skupnih, veljavnih, . . . ) o ali v obliki značilnosti porazdelitev (mere centralne tendence in razpršenosti, primerjave z normalno porazdelitvijo, . . . ) o lahko pa tudi v obliki napovedi za populacijo n opisovanje povezanosti med lastnostmi, navadami in mnenji o v obliki ustreznih statistik (obstoj povezanosti, tip povezanosti, njena smer ali trend, njena moč, . . . ) o in v obliki vsebinskih sodb (pomen, vrednotenje, pričakovanost, skladnost, . . . ) o lahko pa tudi v obliki napovedi za populacijo. Prirejeno po: LOBE, FDV

RN: Opisne raziskave 1. o • • • Longitudinalne študije – več merjenj skozi čas Paneli: ves čas iste osebe in iste spremenljivke omogoča podrobnejše analize, npr. analizo spreminjanja lojalnosti omogoča kopičenje podatkov o osebi, npr. za podrobnejše segmentiranje omogoča sprotno pridobivanje merjenih vrednosti (manj napak, hitrejše analize) omogoča izključitev nezaželjenih vplivov anketarja povzroča visoke stroške (organizacija, trajanje, . . . ) lahko daje nereprezentativno sliko. Omnibus paneli: ves čas iste osebe, a druge spremenljivke ne omogoča tako podrobnih analiz stroškovno ugodnejši vse ostalo je enako. Prirejeno po: LOBE, FDV

RN: Opisne raziskave 2. o Študije v časovni točki (presečne študije, vzorčne študije) – eno merjenje Enkratni vzorec, enkratne spremenljivke n od vzorčenja (načina izbire enot analize) je odvisno ali lahko za posploševanje rezultatov uporabimo logiko statističnega sklepanja in dosežemo reprezentativnost; n od možnosti oblikovanja kohort in od možnosti periodičnega ponavljanja presečnih študij je odvisno ali lahko povežemo podatke večih študij; n stroškovno in časovno so ugodne n količina, kakovost in vrsta podatkov, ki jih je mogoče izbrati, so omejena; n nezaželeni vplivi anketarjev in drugih zunanjih dejavnikov so večji. Prirejeno po: LOBE, FDV

RN: Vzročne raziskave o o Njihov poglavitni namen je ugotavljanje vzročnih povezanosti spremenljivk ter ocenjevanje vplivov. Uporabljene so vedno, kadar zgolj opisovanje povezanosti ni dovolj n npr. : vrednotenje ukrepov, načrtovanje velikih sprememb, preverjanje uspešnosti določene akcije, . . . Prirejeno po LOBE, FDV

RN: Vzročne raziskave o o Pri vzročnem raziskovanju obstaja vrsta omejitev (znanstveno – zdravorazumsko), najbolj pogosti pa sta: vzročne povezanosti nikoli ne moremo dokazati - o njenem obstoju lahko le sklepamo z neko verjetnostjo; nikoli ne moremo predpostaviti, da smo res zajeli (izmerili) vse možne vzroke; Prirejeno po : LOBE, FDV