PREDSTAVITEV PRISTOPA Lokalni razvoj ki ga vodi Skupnost

PREDSTAVITEV PRISTOPA “Lokalni razvoj, ki ga vodi Skupnost” Darja Planinc, svetovalka za razvoj podeželja, RRA Posavje vodja Tehnične pisarne LAS Posavje za člane LAS Posavje Krško, 19. 11. 2014

Cilji strategije Evropa 2020, k doseganju katerih naj bi prispevali ukrepi strukturnih skladov* in kohezijskega sklada, in s tem vsake države članice: (1) krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij; (2) povečanje dostopnosti do informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti; (3 )povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij ter kmetijskega sektorja (za EKSRP) ter sektorja ribištva in akvakulture (za ESPR); (4) podpora prehodu na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika v vseh sektorjih (5) spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj; (6) varstvo okolja in spodbujanje učinkovite uporabe virov; (7) spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah; (8) spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile; (9) spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščini; (10) vlaganje v spretnosti, izobraževanje ter vseživljenjsko učenje; (11) izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava. *Strukturni skladi: Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo

Strateški dokumenti RS za črpanje evropskih razvojnih sredstev PARTNERSKI SPORAZUM Partnerski sporazum bo podlaga za: je temeljni strateški dokument in podlaga za črpanje sredstev iz strukturnih skladov EU in Kohezijskega sklada v obdobju 2014 -2020: naložbe v kohezijsko politiko v višini 3, 07 milijarde evrov; znesek vključuje evropsko teritorialno sodelovanje in sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih. Naložbe za razvoj podeželja v višini 837, 8 milijona evrov ter Naložbe za razvoj ribištva in pomorskega sektorja v višini 24, 8 milijona evrov. Partnerski sporazum med RS in EU je bil potrjen konec oktobra 2014 (končna verzija PS z dne 28. 10. 2014 dosegljiva na: http: //www. svrk. gov. si/fileadmin/svrk. gov. si/pageuploads/Dokumenti_za_objavo_na_ vstopni_strani/PS__koncna_potrjena_141028. pdf

Operativni programi RS 2014 -2020 Vsebina Partnerskega sporazuma mora biti skladna z vsebino in usmeritvami v operativnih programih (OP) za obdobje 2014– 2020. Slovenija bo pripravila tri operativne programe za obdobje 2014 -2020, in sicer: Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike (določa ukrepe, ki bodo financirani iz ESRR, ESS in Kohezijskega sklada) Program razvoja podeželja RS (določa ukrepe, ki bodo financirani iz EKSRP) Operativni program za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v RS (določa ukrepe, ki bodo financirani iz ESPR) Slovenija bo v programskem obdobju 2014– 2020 sodelovala tudi v trinajstih programih evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS). Strukturni skladi: Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS), Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSPR) in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR) Kohezijski sklad

PRISTOP CLLD ali “Lokalni razvoj, ki ga vodi Skupnost” - nov razvojni pristop na ravni EU in priložnost, ki ga je EK ponudila na izbiro državam članicam - Slovenija se je za CLLD odločila junija 2014 in ga vključila v strateške dokumente za črpanje EU sredstev Obrazložitev: v strateških dokumentih v EU in v RS se za ta pristop in posledično sredstva uporablja kratica CLLD: Community Led Local Development, zato bo kratica uporabljena tudi v nadaljevanju te predstavitve

Kaj je CLLD? CLLD je izraz, ki ga uporablja Evropska komisija, da bi opisala pristop, ki je v popolnem nasprotju s tradicionalno razvojno politiko “od zgoraj navzdol” CLLD temelji na politiki “od spodaj navzgor”: pomeni, da lokalni prebivalci vzpostavijo lokalno partnerstvo, ki oblikuje in izvaja razvojno strategijo, ki temelji na družbenih, okoljskih in gospodarskih prednostih in dobrinah lokalnega območja V ta namen je partnerstvu dodeljeno dolgoročno financiranje, pri čemer se lokalni prebivalci sami odločijo, za katere namene bodo v skladu z EU pravili porabili sredstva (za projekte in svoje delovanje) Država članica se sama odloči, sredstva katerih strukturnih skladov bo vključila v skupni sklad CLLD, prav tako se partnerstvo na osnovi stanja in razvojnih ciljev samo odloči, ali bo koristilo sredstva vseh skladov v CLLD ali le nekaterih

Slovenija ima že dolgoletne izkušnje z izvajanjem lokalnega razvoja - novi pristopi, ki so aktivirali lokalno prebivalstvo pripravi in izvajanju razvojnih projektov • CRPOV • VTC • do 2007 LEADER CLLD 2007 -2013 2014 -2020

LEADER V 2007 -2013 RS se je v tem programskem obdobju prvič odločila za izvajanje pristopa LEADER, ki je bil finančno podprt s sredstvi EKSRP, 4. osi LEADER (države so bile pozvane, da najmanj 3 % sredstev iz tega sklada namenijo za sofinanciranje projektov, ki izpolnjujejo načela pristopa LEADER, RS je namenila 3 % ali 33 mio EUR iz EKSRP) Kako se je v praksi izvajal pristop LEADER: MKGP je s pozivom 2008 pozval lokalna območja k vzpostavitvi lokalnih javno-zasebnih partnerstev, ki so bile dolžne spisati razvojno strategijo svojega območja in določiti merila za izbor projektov, upravičenih do EU sredstev LEADER Ukrepe LEADER je na ravni RS v tem obdobju z odločbo MKGP izvajalo 33 partnerstev = Lokalnih Akcijskih Skupin (LAS), skupaj prejele 33 mio EUR LEADER sredstev, izvedenih več kot 1300 javno-zasebnih projektov, vključenih več kot 1500 projektnih partnerjev med njimi je status za izvajanje pristopa LEADER pridobila tudi LOKALNA AKCIJSKA SKUPINA POSAVJE

PRISTOP LEADER V OKVIRU LAS POSAVJE Na ravni regije Posavje vzpostavljeno partnerstvo za izvajanje pristopa LEADER = LAS Posavje kot pogodbeno partnerstvo v okviru RRA Posavje (ta za LAS Posavje izvaja celovito nalogo upravljanja po predpisih EU in RS v t. i. Tehnični pisarni LAS Posavje) LAS Posavje prejela v upravljanje 1, 6 mio EUR LEADER sredstev Razvojni cilji, h katerim naj bi ta sredstva na območju razvojne regije Posavje prispevala: 1. 2. 3. 4. 5. 6. Dvigniti dodano vrednost lokalnim proizvodom in storitvam skozi povezovanje ponudnikov in vzgojo potrošnikov Vzpostaviti lokalno trajnostno oskrbo s hrano Povečati turistično privlačnost območja Povečati zaposlitvene možnosti na podeželju Vrniti življenje v vasi Uveljaviti pristop LEADER pri razvojnem načrtovanju v vseh sektorjih Izbranih 24 izvedenih projektov v skupni vrednosti 2, 2 mio EUR, 110 sodelujočih partnerjev

Do sedaj LEADER V prihodnje CLLD ZAKAJ? ESRR EKSRP ESPR

Utemeljitev za uvedbo pristopa CLLD Izkušnje potrjujejo, da je za uresničitev uravnoteženega razvoja lokalnih območij potrebno tesno sodelovanje med različnimi skladi Le s povezovanjem in dopolnjevanjem ter celovitimi ukrepi se lokalna partnerstva lahko lotevajo reševanja lokalnih razvojnih potreb, ki so ponavadi kompleksna in multidisciplinarna S tem pristopom bodo lahko lokalna partnerstva dejansko prispevala k doseganju strateških ciljev RS in EU po posameznem skladu Strateški dokumenti (PS, OP, PRP in OP za ESPR) opisujejo organizacijsko in izvedbeno strukturo za CLLD v Sloveniji v obdobju 2014 -2020, o tem v nadaljevanju… Glavni izziv CLLD je po principu “od spodaj navzgor” pospešiti razvoj lokalnih območij, s poudarkom na novih delovnih mestih, višji kakovosti bivanja, boljši dostopnosti ter na ohranjanju kulturnih in krajinskih značilnosti ter obvladovanje demografskih sprememb.

Izvedbena struktura CLLD v Sloveniji RS se je na podlagi analize stanja odločila, da bo pristop CLLD izvajala v okviru treh skladov, in sicer: EKSPR z vložkom 41, 8 mio EUR ESRR z vložkom 30 mio EUR ESPR z vložkom 5 mio EUR CLLD se bo izvajal v okviru enotnega tematskega cilja 9: spodbujanje socialnega vključevanja ter boj proti revščini in kakršnikoli diskrimanaciji Lahko pa operacije, izvajane po pristopu CLLD, prispevajo tudi k ostalim tematskih ciljem, obvezno pa k tematskemu cilju 9

Izvedbena struktura CLLD v Sloveniji Pristop CLLD se bo izvajal na celotnem območju RS Za izvajanje CLLD bodo na voljo sredstva treh skladov, pri čemer to pomeni, da je potrebno za sredstva vsakega sklada posebej upoštevati pravila, ki veljajo za dotični sklad, tako bo veljalo: Kvota sredstev iz EKSPR bo namenjena izključno podeželskim območjem, to je v naseljih z manj kot 10. 000 prebivalci Kvota sredstev iz ESRR bo poleg tem območjem namenjena tudi v naseljem z več kot 10. 000 prebivalci, ki pa hkrati nimajo statusa mesta Za upravičenost do kvote sredstev iz ESPR bodo območja morala izpolnjevati še dva kriterija: količina proizvodnje sladkovodnih rib za prehrano ljudi v 2010 -2012 in število registriranih subjektov z dejavnostjo 03. 220 in hkrati veljavno odločbo o odobrenem obratu za proizvodnjo akvakulture, to je obrat za prehrano ljudi Enako kot za pristop LEADER velja tudi za CLLD, da na lokalnem območju s temi sredstvi upravljajo lokalne akcijske skupine, ki izkazujejo tripartitno partnerstvo (javni-gospodarskinevladni partnerji) LAS se mora oblikovati na območju s skupnimi lokalnimi potrebami in izzivi (cilj na območju razvojne regije Posavje en delujoč LAS) LAS je dolžna pripraviti t. i. STRATEGIJO LOKALNEGA RAZVOJA (SLR), v kateri bodo zapisani razvojni cilji lokalnega območja, ki izhajajo iz potreb okolja

Izvedbena struktura CLLD v Sloveniji Vlada RS bo imenovala KOORDINACIJSKI ODBOR, v sestavi iz vseh sodelujočih skladov in zraven še iz ESS Ta bo pripravil Uredbo za izvajanje CLLD, ki bo pravno-formalna podlaga za pričetek oblikovanja LAS in pripravo SLR LAS sama odloči, ali bo cilje SLR uresničevala s kombinacijo vseh treh skladov Koordinacijski odbor izbere in dodeli status tistim LAS, ki bodo imele pripravljeno kvalitetno SLR, iz katere mora biti jasno razvidno: Usklajenost SLR z razvojnimi potrebami območja Upoštevajoč štiri tematska področja*, od katerih LAS upošteva tista, ki so relevantna za njene lokalne potrebe Vsebinska usmerjenost med posameznimi poglavji SLR Izdelan akcijski načrt aktivnosti z mejniki in kazalniki po letih (to je opis prenosa ciljev v ukrepe) Vključenost lokalnih akterjev v pripravo SLR (dgovornost in transparentnost v vseh fazah skupnega sprejemanja odločitev (od načrtovanja, odločanja do izvajanja in kasneje spremljanja in vrednotenja rezultatov) Ustreznost in učinkovitost partnerstva (predvidoma zgolj v obliki pogodbenega partnerstva) Vsebino in postopek priprave SLR 1303/2013/EU, 1305/2013/EU in 508/2014/EU ter EU in nacionalni izvedbeni predpisi.

Izvedbena struktura CLLD v Sloveniji LAS morajo pripravi SLR upoštevati naslednja štiri tematska področja*, izberejo tista, ki so za njihovo območje pomembna: 1. Ustvarjanje delovnih mest 2. Razvoj osnovnih storitev na podeželju 3. Varstvo okolja in ohranjanje narave 4. Večja vključenost žensk, mladih in drugih ranljivih skupin Prednostne naloge po posameznem tematskem področju pa določi LAS sama, pri čemer morajo biti skladne s cilji skladov Na podlagi ocene SLR in velikosti območja bo posamezni LAS dodeljena pravica do koriščenja sredstev za vsak zadevni sklad posebej To pomeni tudi ločeno poročanje za vsak sklad posebej Projekte bodo LAS lahko izbrale le na podlagi javnih pozivov (za LEADER so bili dovoljeni različni načini nabora projektov, LAS Posavje se odločila za javne pozive) Vsakemu LAS bo določeno, kateri sklad bo glavni sklad (najvišji delež sredstev), iz katerega se LASu krijejo tekoči stroški in stroški animacije Vzpostavljen bo mehanizem preverjanja dvojnega financiranja

Naloge in financiranje delovanja LAS Naloge LASom določa Uredba 1303/2013/EU. Cilje, zapisane v SLR, bodo LAS uresničevala s pomočjo štirih podukrepov: 1. Pripravljalna podpora (organiziranost LAS, mreženje za pripravo in izvedbo SLR) 2. Podpora za izvedbo operacij SLR (to je sofinanciranje projektov) 3. Podpora za pripravo in izvajanje operacij sodelovanja LAS (partner je lahko le LAS, ne člani LAS) 4. Podpora za tekoče stroške in animacijo (povrnitev stroškov delovanja in upravljanja LAS)

Predvideni ukrepi po skladih, vključenih v CLLD EVROPSKI KMETIJSKI SKLAD ZA RAZVOJ PODEŽELJA: 6 prednostnih nalog politike razvoja podeželja na ravni EU 5 prednostnih področij politike razvoja podeželja RS za obdobje 2014 -2020 13 izbranih ukrepov in podukrepov, ki jih je RS izbrala in opredelila v PRP 2014 -2020, tudi ukrepi LEADER Ukrepi LEADER so prepoznani kot tisti, ki v lahko v največji meri v obdobju 20142020 prispevajo k prednostni nalogi 6 b: Pospeševanje lokalnega razvoja podeželskih območij (seveda lahko prispevajo tudi k eni ali več drugim, o čemer odloči LAS sama). Velja, da morajo ukrepi LEADER prispevati vsaj k eni prednostni nalogi razvoja podeželja in k trem horizontalnim ciljem: podnebne spremembe, skrb za okolje in inovacije

Ukrepi, podprti s sredstvi EKSRP v CLLD Podpora iz naslova EKSRP je osredotočena v ukrepanje, ki se glasi: » Zelena delovna mesta in skladen vzdržen razvoj podeželja, ki temelji na razvoju endogenih potencialov podeželja «. Predvideni ukrepi oz. tematska področja po PRP RS za obdobje 2014 -2020, ki ga je Vlada RS junija 2014 posredovala v formalno potrditev na EK: 1. Ustvarjanje novih delovnih mest (operacije, osredotočene v razvoj podjetništva na podeželju in ustanavljanje novih delovnih mest) 2. Osnovne storitve na podeželju (operacije usmerjene v razvoj lokalne infrastrukture vključno z lokalnimi storitvami za prosti čas in kulturnimi storitvami, obnova vasi in dejavnosti, katerih glavni cilj je izboljšanje in ohranjanje kulturne dediščine na podeželju in druge osnovne storitve na podeželju) 3. Varstvo okolja in ohranjanje narave (področja morajo operacije prispevati k varstvu okolja in ohranjanju narave) 4. Večja vključenost mladih, žensk in drugih ranljivih ciljnih skupin na podeželju (zagotavljati morajo večjo vključenost vsaj ene od ranljivih ciljnih skupin)

Ukrepi, podprti s sredstvi EKSRP v CLLD – problemska območja po predlogu PRP Problemska območja in izvajanje Zakona o Triglavskem narodnem parku Za problemska območja v RS in izvajanje Zakona o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/2010) so v okviru tega podukrepa rezervirana sredstva v višini 3. 000 eurov. Namenjena so za izvedbo operacij znotraj tistih LAS, v katerih je vlada RS na podlagi visoke brezposelnosti, razglasilaproblemska območja ali območjem znotraj Triglavskega narodnega parka. LAS, ki vključujejo problemska območja oziroma območje Triglavskega narodnega parka bodo upravičena do dodatnih 15 odstotkov pravic porabe. Sredstva, ki jih LAS prejmejo za ta namen, morajo porabiti za operacije znotraj teh problemskih območij oziroma za izvedbo operacij na območju Triglavskega narodnega parka. Na območju LAS Posavje ima status problemskega območja občina Radeče

Projekti morajo hkrati prispevati tudi k horizontalnim ciljem PRP 2014 -2020 Podnebne spremembe – LAS mora v okviru podukrepa Izvajanje operacij SLR podpreti tudi operacije, ki prispevajo k uresničevanju horizontalnega cilja, vezanega na prilagajanje in obvladovanje podnebnih sprememb. Pričakuje se predvsem projekte ozaveščanja o podnebnih spremembah in prilagajanju nanje, ravno tako pa se lahko pričakuje različne inovativne pristope, ki bodo iskali rešitve bodisi v analizah in študijah bodisi v razvoju novih tehnologij. Skrb za okolje – LAS mora v okviru podukrepa Izvajanje operacij SLR podpreti tudi operacije, ki prispevajo k uresničevanju horizontalnega cilja, vezanega na skrb za okolje. Pričakuje se lahko predvsem» mehke « projekte, v obliki ozaveščanja, obveščanja, promocije okoljsko naravnanih operacij. V primeru varovanj tako imenovanih posebnih območij, zaščitenih bodisi na podlagi direktive o pticah ali habitatih pa se lahko pričakuje tudi operacij, s katerimi se bo vzdrževalo naravne pogoje za ohranitev vrst. Inovacije – Inovativnost je eno od osnovnih načel ukrepa LEADER. Pristop in načrtovanja in uresničevanja lokalnega razvoja preko LAS in njihovih SLR z uporabo pristopa » od spodaj navzgor « ima velik inovativen potencial. LEADER je tisto orodje, ki odpira prostor za nove, inovativne razvojne rešitve in omogoča inovativne rešitve bodisi z rabo lokalnih virov, bodisi s prenosom primerov dobrih praks v lokalno okolje.

Ukrepi, podprti s sredstvi ESRR v CLLD Na podlagi analize stanja, ki je prikazana pod relevantnimi tematskimi cilji bodo sredstva ESRR v okviru pristopa CLLD namenjena podpori za dvig zaposlenosti, dvigu inovativnosti in izboljšanju podjetniške aktivnosti, podpori podjetjem za dostop do novih trgov, spodbujanju razvojnih partnerstev, socialnemu vključevanju ključnih ciljnih skupin, povečanju dostopnosti do osnovnih storitev ter zmanjševanju tveganja revščine. V skladu z upravičenimi področji vlaganj sredstev ESRR bodo lahko podprte tudi ostale vsebine, ki bodo zapisane v SLR Ciljne skupine podjetniki posamezniki, mladi (osipniki, odvisniki, mladoletni prestopniki, otroci in mladostniki iz družin, v katerih je prisotno nasilje itd. ), ženske (žrtve nasilja, migrantke, pripadnice etničnih manjšin itd. ) in druge ranljive skupine, starejši, nevladne organizacije, interesna ali druga združenja na lokalni ravni, lokalne ali teritorialne iniciative. Upravičenci do sredstev: LASi

Ukrepi, podprti s sredstvi ESRR v CLLD V Operativnem programu za kohezijsko politiko RS, ki je bil formalno poslan v potrditev na EK, so v okviru prednostne naložbe 2. 9. 2 Vlaganja v okviru strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (specifični cilj: Povečanje socialne vključenosti preko spodbujanja inovativnih partnerstev) so predvideni naslednji ukrepi, ki jih že sicer določa PS za CLLD: 1. Ustvarjanje delovnih mest: Spodbujanje podjetniških aktivnosti s poudarkom na socialni vključenosti: v okviru tega ukrepa bodo lahko podprte aktivnosti za povečanje podjetnosti, ustvarjalnosti in inovativnosti kot npr. : razvoj primernih orodij za aktivacijo, vzpostavitev neformalnih mrež za spodbujanje podjetništva (predvsem socialnega podjetništva, MSP), vključevanje ciljnih skupin v neformalno izobraževanje, kulturne dejavnosti in prostovoljstvo, razvoju storitev za pomoč pri iskanju zaposlitve, ipd. SPODBUJANJE INOVATIVNIH RAZVOJNIH PARTNERSTEV: v okviru tega ukrepa bodo lahko podprte aktivnosti, ki bodo prispevale k ustvarjanju pogojev za izvajanje podjetniških iniciativ z namenom povečanega vključevanja na trg dela, aktivacijo individualnih potencialov in zagotavljanje njihove socialne vključenosti kot npr. : aktivnosti podpore razvoju ponudbe lokalnih proizvodov in storitev v opravičenih območjih, vključno z oblikovanjem mreže lokalnih ponudnikov, aktivnosti za oživljanje vaških in mestnih jeder (mestni marketing, razvoj turističnih produktov, promocija ter informiranje in obveščanje obiskovalcev, nadgradnja kulturnih vsebin tudi z revitalizacijo obstoječe infrastrukture za ohranjanje kulturne dediščine), ipd. .

2. Večja vključenost ranljivih skupin Krepitev sodelovanja z institucionalnim okoljem za povečanje socialne vključenosti: v okviru tega ukrepa bodo lahko podprte aktivnosti, ki bodo prispevale k aktivaciji deležnikov v povezavi z institucionalnim okoljem v navezavi na obstoječo socialno infrastrukturo na lokalni in regionalni ravni za namen povečanja socialne vključenosti mladih (npr. osipniki, odvisniki, mladoletni prestopniki, otroci in mladostniki iz družin, v katerih je prisotno nasilje), žensk (npr. žrtve nasilja, migrantk, pripadnic etničnih manjšin), starejših oseb in drugih ranljivih skupin. Poseben poudarek bo namenjen ciljnim skupinam s specifičnimi potrebami, vključno z migranti in Romi. V okviru tega ukrepa bo lahko med drugim podprto: intervencijsko delo z mladimi, ki se soočajo s težavami zaradi drog, revščine, aktivnosti v smeri ustvarjanja inovativnih partnerstev za oblikovanje mreže storitev za starostnike in spodbujanje ukrepov aktivnega staranja, ipd. Povečanje dostopnosti do storitev na lokalni ravni in odpravljanje revščine: v okviru tega ukrepa bodo lahko podprte aktivnosti, ki bodo prispevale k zmanjšanju tveganja revščine in povečanju kakovosti življenja v upravičenih območjih kot npr. : spodbujanja zdravega in aktivnega življenjskega sloga, cohousing in stanovanjske kooperative ter vzpostavljanje participativnih proračunov lokalnih skupnosti, ipd.

3. Varstvo okolja in ohranjanje narave Izboljšanje stanja okolja: v okviru tega ukrepa bodo lahko podprte aktivnosti, ki bodo poleg izboljšanja stanja okolja prispevale tudi k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov ter k podpori ustanavljanju nizkoogljičnih skupnosti in skupnosti brez odpadkov kot npr. : manjše prenove degradiranih in industrijskih območjih in t. i. brownfield investicije oziroma vlaganje v infrastrukturo manjšega obsega, kjer bo to relevantno in upravičeno, obnova sistematskih poti in spremljajoče infrastrukture, aktivnosti za pospeševanje urbane trajnostne mobilnosti in energetske učinkovitosti, s tem pa spodbujanje okolju prijaznega gospodarstva, temelječega na učinkoviti rabi virov, ter izobraževanja, usposabljanja in dvig osveščenosti lokalnega prebivalstva tudi v zvezi z zmanjševanjem energetske revščine, ustvarjanja zelenih delovnih mest, izboljševanja stanja vodotokov, ipd.

Ukrepi, podprti s sredstvi ESPR v CLLD Vlada RS potrdila konec oktobra 2014 šele prvi predlog OP za ESPR Na območjih, upravičena za sofinanciranje iz sklada ESPR, bodo sredstva na voljo za: spodbujanje gospodarske rasti, socialne vključenosti, ohranjanje obstoječih in ustvarjanja novih delovnih mest ter podpore zaposljivosti in mobilnosti delovne sile v obalnih ribiških in celinskih ribogojskih skupnostih, ki so odvisne od ribištva in akvakulture, krepitev diverzifikacije dejavnosti v ribištvu in drugih sektorjih pomorskega gospodarstva, aktivnosti, ki krepijo proizvodnjo in porabo rib za prehrano, dvig prepoznavnosti sladkovodne akvakulture, krepitev sodelovanja med ribiškim in drugimi sektorji (turizem, kultura, gostinstvo), aktivnosti, ki spodbujajo inovacije v vseh fazah dobavne verige, medregijsko in meddržavno sodelovanje, izmenjava izkušenj in dobrih praks Pri vsem navedenem je skupni cilj povečanje zaposlovanja in ozemeljske kohezije. Vključevanja akvakulture v manj razvitih industrijskih in podeželskih območjih ustvarja možnosti za nova delovna mesta, kar EK posebej izpostavlja v razmerju do RS

Kriterija, da je območje upravičeno do sredstev ESPR v CLLD, ki morata biti izpolnjena hkrati 1. količina proizvodnje: hladnovodna akvakultura: najmanj 50 ton letno skupaj na območju LAS. Obrazložitev: upošteva se povprečna proizvodnja v zadnjih treh letih (2010 do 2012), ki je 600 ton; 50 ton letno na območje LAS pomeni okoli 10 % proizvodnje hladnovodnih rib glede na celotno proizvodnjo hladnovodnih rib v zadnjih treh letih v Republiki Sloveniji in/ali toplovodna akvakultura: najmanj 30 ton letno skupaj na območju LAS. Obrazložitev: upošteva se povprečna proizvodnja v zadnjih treh letih (2010 do 2012), ki je 183 ton; 30 ton letno na območje LAS pomeni okoli 20 % proizvodnje toplovodnih rib glede na celotno proizvodnjo toplovodnih rib v zadnjih treh letih v Republiki Sloveniji. 2. število proizvajalcev vodnih organizmov: Na območju LAS mora delovati najmanj pet gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo z vzrejo sladkovodnih organizmov, namenjenih za prehrano ljudi, so registrirani za gojenje sladkovodnih organizmov v evidenci AJPES (šifra dejavnosti 03. 220) ali registrirani v evidenci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ter imajo veljavno odločbo Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin o odobritvi proizvodnje akvakulture. Območje LAS Posavje izpolnjuje v celoti prvi kriterij in le delno drugega, ima registrirane 4 obrate za proizvodnjo rib za prehrano ljudi, ne predpisanih 5 (spodbuditi sektor k izpolnitvi tudi tega kriterija, planiranih najmanj 400. 000 EUR sredstev ESPR na posamezno območje)

KORAKI NAPREJ Pravno-formalno bo postopke določila uredba CLLD, katere predlog je šele v pripravi Cilji, ki jih želimo doseči s pristopom CLLD, morajo biti zapisani v RRP regije Posavje 2014 -2020 (mnenje o tem prejeli oktobra 2014) Vsebine, upravičene do sredstev CLLD, so bile že delno identificirane v okviru nabora predlogov projektov za RRP, ki se še dopolnijo v procesu priprave SLR Določitev območja in partnerstva (regija Posavje = eno območje = ena LAS) Postopek priprave SLR Lahko vodi LAS, ki bo vzpostavljena za obdobje 2014 -2020 Do rešitve situacije in razmejitve pristojnosti med LAS 2007 -2013 in LAS 2014 -2020 bomo preko predstavitev, delovnih srečanj že pristopili k naboru projektnih idej, ki bodo osnova za določitev tematskih ciljev regije Posavje v povezavi s CLLD Projektni obrazec enak kot za nabor projektov za RRP (bo poslan udeležencem)

seznaniti vse ključne deležnike v regiji o pristopu CLLD in pogojih za upravičenost do teh sredstev (Svet regije Posavje, Razvojni svet regije Posavje, občinski sveti, člani delujoče LAS, druga zainteresirana javnost), ki odločijo o tem, da se na ravni regije Posavje vzpostavijo vsi pogoji za črpanje sredstev CLLD obstoječa LAS Posavje je pogodbeno javno-zasebno partnerstvo, ki naj bi bila v 2014 -2020 edina dovoljena oblika partnerstva za upravljanje s sredstvi CLLD, zato se takoj, ko bodo znana uradna izhodišča, pripravi predlog partnerske pogodbe, na osnovi katere bo mogoče vstopati v LAS Posavje; za upravljavca, ki za LAS izvaja vse strokovne in administrativno-tehnične naloge, bodo z uredbo CLLD določeni pogoji, ki jih bo ta moral izpolnjevati za upravljanje z vsemi tremi EU skladi, ki so vključeni v CLLD (velika odgovornost upravljavca pri vzpostavitvi in izvajanju sistema, ki upošteva vsa pravila skladov, vključenih v CLLD)

Imamo izkušnje iz obdobja 2007 -2013 in tudi pred tem, zato moramo pogumno tudi v obdobje 2014 -2020. Hvala za vašo pozornost! Kontaktni podatki: RRA Posavje, Tehnična pisarna LAS Posavje, 07 488 10 43 las. posavje@rra-posavje. si Darja Planinc in Liljana Omerzu