KLJUNI POJMI medpredmetno povezovanje interdisciplinarno uenje integrirani kurikulum

KLJUČNI POJMI • medpredmetno povezovanje • interdisciplinarno učenje • integrirani kurikulum • kroskurikularne teme/vsebine/dejavnosti • sodelovalno poučevanje • timsko delo Povezave na ravni: • konceptov, • vsebin, • dejavnosti…

ČEZPREDMETNOST (TRANSDISCIPLINARY) popolna integracija predmetov oz. ved MEDPREDMETNOST (INTERDISCIPLINARY ) VEČDISCIPLINARNOST (MULTIDISCIPLINARY) DOPOLNJEVANJE (COMPLEMENTARY) POVEZANOST (CORELATION) SODELOVANJE (SHARING) OBČASNO SODELOVANJE (TEMPORAL CO-ORDINATION) ločeno poučevanje predmetov DODAJANJE (NESTING) USKLADITEV (HARMONIZATION) ZAVEDANJE (AWARNESS) LOČENOST (isolation) Shema 1: Integracijska lestev ali 11 ravni medpredmetnega povezovanja (R. M. Harden, 2000).

Nekoliko drugačno opredelitev integracije smo našli na straneh MBC Faculty, ki je del Univerze v Marylandu (ZDA). Omenjajo štiri vrste oz. kakovostne ravni integracije (tu niso razvrščene po hierarhičnem redu): • multidisciplinarnost, ki po njihovem predstavlja predmetne perspektive v obliki njihovega nadaljevanja, • prečna disciplinarnost (cross-disciplinary) je tista, kjer ena predmetna perspektiva prevladuje nad drugimi, • a-disciplinarnost si prizadeva za holistično obravnavo vsebin brez posebne pozornosti na posamezne discipline oz. predmete, • interdisciplinarnost si prizadeva za integracijo posameznih disciplin, ki pa ohranijo svojo identiteto.

ZNAČILNOSTI Prednosti: Interdisciplinarno učenje je: • usmerjeno v dijaka • omogoča globlje razumevanje in višje učne dosežke • omogoča razvijanje kritičnega mišljenja in problemske obravnave • je skladno s pričakovanimi učnimi izidi oz. nacionalnimi standardi znanja • ohranja integriteto posameznih disciplin • ohranja in vzdržuje ravnovesje med disciplinami • upošteva in spodbuja multiperspektivni pristop k reševanju problemov • itd.

Nujni pogoji: • ustrezna strokovna, upravna in finančna podpora na vseh ravneh (država … šola) • prepričanje v smiselnost (na vseh ravneh. Od vodstva šole do posameznega učitelja): morati – znati - hoteti • usposobljenost - usposabljanje učiteljev • skupno načrtovanje in temu ustrezna organizacija dela • fleksibilni urnik in temu prilagojen delovni čas • itd.

Nekaj ključnih vprašanj Pri načrtovanju interdisciplinarnega pouka si moramo zastaviti naslednja vprašanja: • Ali so povezave res smiselne? • Ali se spodbuja kritično mišljenje in problemska obravnava? • Ali so obravnavani primeri (vsebine itd. ) zares relevantni? • Je uporabljena ustrezna terminologija (posameznih disciplin)? • So prisotni vsi elementi učnega procesa vključno s preverjanjem in ocenjevanjem znanja? • Pa končna refleksija in evalvacija?

PRIMERI: nov - transdisciplinarni predmet (ZG, GEO, SOC, FIL) evropske študije - državljanska vzgoja, pouk o človekovih pravicah, okoljska vzgoja ipd.

Kaj je o medpredmetnem sodelovanju zapisano UN Geografija ponuja idealno možnost prepletanja splošnega, strokovno-teoretičnega in praktičnega znanja ter medpredmetnega (interdisciplinarnega) sodelovanja. Vsebine in cilje geografije v izobraževanju po osnovni šoli prilagajamo izobraževalnemu programu oziroma poklicu ter potrebam in interesom dijakov v njem. Takšno geografsko znanje je dragoceni temelj tako strokovno-teoretičnega kot praktičnega znanja. STROKOVNO in SREDNJE POKLICNO-TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE) (iz UN SREDNJE

5. Medpredmetne povezave. Posebej lahko opredelimo vsebine, spretnosti, veščine in tudi ključne pojme, pojme ki jih je možno izvajati v smislu medpredmetnih povezav. Poznati moramo povezave s sklopi ali cilji drugih predmetov.

Prehod od učnosnovnega k učnociljnemu pristopu Učnosnovni: • glavni dejavniki • lastnosti pojavov • vzroki sprememb • posledice Učnociljni: • privzema perspektive • oblikuje lastno stališče do procesov (bolj družbenih!) • najde razlago za ravnanje vpletenih stran

Teoretska področja medpredmetnega povezovanja • Konceptualni nivo: obravnava ključnih pojmov iz različnih predmetnih perspektiv, ki ima namen poglabljanja in boljšega razumevanja pojmov. • Obravnava kompleksnih problemov. • Razvijanje in uporaba procesnih znanj (npr. iskanje virov, oblikovanje poročila, govorni nastop…).

Primeri medpredmetnih povezav v SSI (68+68 ur) – sestavil mag. Jernej Klemen. 1) ČLOVEK IN POKRAJINA vsebina drug predmet operativni nivo/procesne povezave - se orientirajo v pokrajini s pomočjo zemljevida, položaja sonca in GPS-a INF: GPS in povezava z računalnikom GEO, INF: delo z računalnikom - s pomočjo pisnega gradiva, IT in terenskega dela, raziskujejo in predstavljajo značilnosti domače pokrajine ZGO: predstavijo lokalno zgodovino enake domače pokrajine - s pomočjo izbranih primerov opisujejo in razlagajo naravne nesreče ter njihov vpliv na pokrajino in na prebivalstvo ZNPP: poškodbe in prva pomoč pri naravnih nesrečah - ob opazovanju slikovnega gradiva ugotavljajo oblike in pomen zavarovanih območij BIE: zavarovana območja v Sloveniji (biološko ekološki vidik) vsebina geografija BIE, GEO: strokovna ekskurzija

2) POKRAJINSKA PESTROST SLOVENIJE vsebina geografija vsebina predmet drug - razlagajo vzroke in posledice sodobnih gospodarskih in demografskih posledic v Sloveniji ZGO: gospodarstvo in gibanje prebivalstva v Sloveniji po II. svetovni vojni - ob statističnih in kartografskih podatkih prepoznavajo položaj specifične dejavnosti v gospodarstvu Slovenije in ocenjujejo možnosti za njen nadaljnji razvoj MAT: elementi statistike INF: statistične obdelave na računalniku operativni nivo/procesne povezave GEO, INF: delo z računalnikom

3) SLOVENIJA V EVROPI IN SVETU vsebina drug predmet vsebina geografija -na karti določajo in opisujejo lego Slovenije in posledice lege na stičišču srednje, južne in jugovzhodne Evrope ter primerjajo njene geografske prednosti -vrednotijo vlogo slovenskega državnega ozemlja v gospodarskih (zlasti prometnih), političnih in kulturnih tokovih Evrope ter ugotavljajo njene tržne prednosti ZGO: lega Slovenije v različnih zgodovinskih obdobjih in njen pomen ZGO: gospodarski pomen Slovenije v širšem kontekstu v različnih zgodovinskih obdobjih - oblikujejo kratke geografske orise sosednjih držav - vrednotijo položaj Slovencev v svetu operativni nivo/procesne povezave GEO, INF: delo z računalnikom; iskanje podatkov po medmrežju ZGO: slovenski izseljenci v različnih zgodovinskih obdobjih GEO, INF: delo z računalnikom; izdelovanje kartogramov s pomočjo preglednic Excel

4) SODOBNI SVET IN GEOGRAFSKI PROCESI V NJEM vsebina drug predmet vsebina geografija - razlagajo propadanje tradicionalnih in nastajanje modernih oblik kmetijstva in industrije ZGO: različne » industrijske revolucije «, razvoj novosti v kmetijstvu - pojasnjujejo problem lakote in pomanjkanja hrane ZNPP: opredelitev lakote kot bolezni -opisujejo vzroke in posledice hitre rasti prebivalstva, -na karti kažejo območja hitre rasti števila prebivalstva, -predvidevajo negativne posledice hitre rasti prebivalstva operativni nivo/procesne povezave GEO, INF: delo z računalnikom; izdelovanje in interpretacija grafov s pomočjo preglednic Excel (morda povezava z MAT – interpretacija grafov) - na izbranih primerih analizirajo vpliv človeka na nastanek tople grede, širjenje ozonske luknje, širjenje puščav, krčenje gozdov… BIE: uničevanje biotske pestrosti; ekološki pomen tropskega deževnega gozda, prsti… KEM: spremembe v kemijski zgradbi atmosfere - imenujejo aktualna krizna žarišča v svetu in pojasnjujejo vzroke zanje ZGO: zgodovinska osvetlitev kriznih žarišč - na izbranih primerih analizirajo razširjenost bolezni (AIDS, malarija…) in lakote ter vzroke zanje ZNPP: zdravstveni in socialni vidik omenjenih bolezni; nega in prva pomoč GEO, BIE, KEM: ogled videa ali drugačne predstavitve ekoloških problemov sodobnega sveta

Kako načrtovati pouk? 1. Premislim učne rezultate/dosežke v povezavi s splošnimi cilji, kompetencami, (operativnimi) cilji, vsebinami in možnostmi medpredmetnega povezovanja. Operacionaliziram cilje konkretnega učnega sklopa. 2. Razmislim o spoznavni poti in o miselnih dejavnostih/procesih dijakov, ki so potrebne zanjo: v pomoč so mi cilji, za orientacijo pa rezultati/dosežki. 3. Izberem ustrezne strategijo in v okviru tega oblike in metode dela (so način za organizacijo dejavnosti - izhajajo iz ciljev; naddoločujoči so torej cilji in ne metoda!). 4. Načrtujem materialne pogoje, didaktične pripomočke. 5. Izvedba in preverjanje (začetno : končno stanje), ocenjevanje.

Kaj to pomeni za pouk? delne organizacijske spremembe več s a delno timsko poučevanje upora most ojneg a del ba so dobne a tehno logije elo ko terens in od n l a v o razisk večja učiteljeva avtonomija iskanje poti za ustrezno preverjanje znanja ni po večja up orabnos trebn o nov ih uč benik drugačne priprave na pouk ov t in kom petentn ost zna n ja proces osredotočen na učenca

Kaj menijo o geografiji učitelji? Ali je kaj od tega, kar je po mnenju učiteljev pri geografiji pomembnega, upoštevanega tudi v učnem načrtu in kako? Primer odgovorov s srečanja gimnazijskih učiteljev v Slovenski Bistrici 21. maja 2008 in v Postojni 22. maja 2008. Pomen geografije za splošno izobrazbo odraslega človeka Število odgovorov • razumevanje raznolikosti okolja, razumevanje procesov in problemov (širši pogled na svet, kompleksen pristop) 37 • okoljska osveščenost, odnos do posegov v prostor, odločanje, vključevanje v debate 24 • regionalizacija sveta, poznavanje dežel, življenja dežel in ljudstev ter domovine 16 • vmestitev krajev od svetovne do krajevne ravni, lažje spremljanje dogodkov 15 • orientacija in znajti se v različnih situacijah 10 • tolerantnost, multikulturnost 10 • integracije, problemi globalizacije, krizna žarišča 9 • splošna razgledanost 7 • pomoč pripravi potovanj, počitnic 6 • razvijanje domovinskih čustev, državljanska vzgoja 4 • lažje spremljanje vremena 2

Veščine, ki bi jih morala razvijati geografija Število odgovorov • prostorska orientacija (predstava) 37 • uporaba zemljevidov 31 • kritično-logično razmišljanje, razumevanje dejavnikov in poznavanje pojmov 21 • zmožnost opazovanja, povezovanja, argumentiranja 16 • okoljska ozaveščenost 10 • analiza podatkov, delo s preglednicami in statističnim gradivom 6 • uporaba literature 5 • uporaba IKT, informacijska pismenost 5 • analiza problemov v okolju, vedenje in odločanje o možnostih razvoja 4 • zmožnost povezovanja ved, kompleksnost 3 • funkcionalna pismenost 2

Prednosti, ki jih ima geografija pred drugimi predmeti Število odgovorov • povezanost različnih ved (interdisciplinarnost, kompleksnost, povezanost naravoslovnih in družboslovnih znanj) 38 • življenjskost (aktualnost), možnost dinamike (ni statična), privlačnost 21 • aplikacija problemov na primeru domače pokrajine 7 • opazovanje okolja, izkustveno učenje, konkretnost 7 • ukvarjanje s prostorom 7 • možnost uporabe IKT, različnih medijev 5 • možnost ekskurzij, delo na terenu 5 • razumevanje naravnih procesov 3 • možnost uporabe izkušenj 3 • predmet ni težak 2 Primerjanje splošnih ciljev, kompetenc in rezultatov (dosežkov) da pritrdilen odgovor na zgornje vprašanje.