GOSPODARSKI SISTEM IN POLITIKA Gospodarski sistem pravila igre

GOSPODARSKI SISTEM IN POLITIKA Gospodarski sistem – pravila igre, zakonodajna oblast Gospodarska politika – posegi, izvršna oblast

POSEGI NA TRGIH - NERAVNOTEŽJA Trgi 1. trg produktov 2. trg dela 3. trg kapitala 4. devizni trg indikatorji cene plače obresti tečaj posledice neravnotežij inflacija, deflacija brezposelnost izkoriščanje kapacitet primanjkljaj, presežek Problemi - konfliktnost ciljev: Phillipsova krivulja - posredni učinki: - zamujanje: ugotavljanje problemov, odločanje o ukrepih, reakcije na ukrepe

MODEL GOSPODARSTVA Zaprto gospodarstvo, model agregatnega povpraševanja Specifikacija modela: (1) (2) (3) (4) C=f(Y-T) I=g(DY, R) G=T Y=C+I+G C = a + b*(Y-T) I = c *DY + d*R G=T Y=C+I+G potrošna funkcija investicijska funkcija državna poraba identititeta BDP Sestava modela: spremenljivke: endogene C- potrošnja prebivalstva, Iinvesticije, G-državna poraba, Y-BDP; eksogene: T- davki, R- obrestna mera; parametri: a>0, 0<b<1, c>0, d<0 enačbe: obnašanja, institucionalne, tehnične, identitete

EKONOMETRIČNI MODEL Strukturna oblika: (1) Ct = a + b*(Yt-Tt) (2) It = c*(Yt-Yt-1) + d*Rt (3) Gt = Tt (4) Yt = Ct + It + Gt Yt-1 predeterminirana endogena spremenljivka, dinamičen model Reducirana oblika: (4) Yt(1 -b-c) = a + (1 -b)*Tt + d*Rt – c*Y t-1 če definiramo A=1/(1 -b-c), potem je (4) (1) (2) (3) Yt= a*A + (1 -b)*A*Tt + d*A*Rt - c*A*Y t-1 Ct = a + b*(a*A + (1 -b)*A*Tt + d*A*Rt - c*A*Y t-1 -Tt) It = c*(a*A + (1 -b)*A*Tt + d*A*Rt - c*A*Y t-1 - Y t-1) + d*Rt Gt = Tt

EKONOMETRIČNO MODELIRANJE Potek: specifikacija, ocena parametrov, reševanje, uporaba Simulacija: statična, dinamična; ex-post, ex-ante Oblike modela: strukturna oblika – razlaga gospodarskega mehanizma reducirana oblika – izračuni impaktnih multiplikatorjev končna oblika modela – ex ante napovedi za več razdobij v bodočnosti, analiza učinkov gospodarske politike;

UPORABA MODELA Analiza gospodarske politike: primerjava rešitev (eksperimentalne in kontrolne) M=(Ye-Yk)/(Xe-Xk) Napovedovanje: subjektivno in objektivno; kvalitativno in kvantitativno; Ex-post in ex-ante, metoda časovnega niza in ekonometrični model; pogojne in nepogojne napovedi; točkovne in razponske; nestohastične in stohastične; Napake: napačna specifikacija modela, nepravilna določitev gibanja eksogenih spremenljivk, naključnost

PRIMER NALOGE Strukturna oblika modela odprtega gospodarstva je: Ct = a + b*(Yt - Tt), It = c*Yt-1 + d*Rt Ut = u*Yt Tt = t*Yt Yt = Ct + I t + G t + E t - Ut kjer so: C – poraba prebivalstva, I - investicije, T - davki, G - državna poraba, U - uvoz, E izvoz, R - obrestna mera in Y - dohodki. a) Kaj vsebinsko pomenijo posamezni koeficienti strukturne oblike modela? b) Napiši reducirano obliko modela samo za Y in C! c) Izračunaj produkt, porabo prebivalstva in investicije, če so strukturni koeficienti: a = 200, b = 0. 8, c = 0. 2, d = -500, u = 0. 2 in t = 0. 25, vrednosti predeterminiranih spremenljivk pa Yt-1 = 1000, Rt = 0. 10, Et=300 in Gt=200! d) Izračunaj saldo trgovinske menjave in proračunski saldo! e) Izračunaj multiplikator državnih izdatkov! f) Zakaj z danimi podatki ni mogoče ugotoviti ravnotežja na denarnem trgu?

REŠITEV NALOGE (b) Yt(1 -b+bt-u) = a + Gt + Et + c. Yt-1 +d. Rt Yt = (a+Gt+Et)/(1 -b+bt+u) + c/(1 -b+bt+u)*Yt-1 +d/(1 -b+bt+u)*Rt Ct = a+b*(1 -t)*(a+Gt+Et)/(1 -b+bt+u) + c/(1 -b+bt+u)*Yt-1 +d/(1 -b+bt+u)*Rt) (c) Yt=(200+300+0. 2*1000 -500*0. 1)/(1 -0. 8+0. 8*0. 25+0. 2) Yt=850/0. 6=1417 Ct=200+0. 6*1417=200+850=1050 It=0. 2*1000 -500*0. 10=150 (d) Et-Ut= 300 -0. 2*1417=300 -283=17 (e) M=1/(1 -0. 8+0. 8*0. 25+0. 2)=1/0. 6=1. 67 Tt-Gt=0. 25*1417 -200=354 -200=154

TEORIJA GOSPODARSKE POLITIKE Jan Tinbergen - normativna in pozitivna teorija ekonomske politike; - cilji (polna zaposlenost in ničelna inflacija); - maksimiranje funkcije družbene blaginje; - Max S(rast, stabilnost, enakost) - cilji in instrumenti - instrumenti (denarna in fiskalna politika); - kredibilnost; - družbena funkcija izgube, vsota kvadratov oddaljenosti od ciljev W= ∑ p 1*(Yc-Yd)2+p 2*(Pc-Pd)2+p 3*(Ec-Ed)2

TEORIJA GOSPODARSKE POLITIKE Cilji (Y, P) in instrumenti (G, M) a 1 G +a 2 M =Y b 1 G +b 2 M= P Y-rast, P-inflacija, G-fiskalna politika, M-denarna politika a 1, a 2 , b 1, b 2 - multiplikatorji a 1=0, b 1=0 - en instrument, dva cilja a 2=0, b 1=0 - instrument brez stranskih učinkov a 1/b 1= a 2/b 2 - sistem ni rešljiv rešitev modela G=(b 2 Y-a 2 P)/(a 1 b 2 -b 1 a 2) M=(a 1 P-b 1 Y)/(a 1 b 2 -b 1 a 2)

FISKALNA IN DENARNA POLITIKA Gospodarska aktivnost in inflacija Y Denarna restriktivnost Pri Y 2 G=1 M Pri P 3 G=1 M recesija P E inflacija 1 1 2 3 stagflacija Y Fiskalna restriktivnost P

Ex-post napoved rasti BDP v Sloveniji

PRIMER: NAPOVEDI GDP V SLOVENIJI GDPSI = a* GDPEUb

Primer uporabe modela: VPLIV TROŠARIN NA PRODAJO NA BENCINSKIH SERVISIH V SLOVENIJI EIPF POROČILO O RAZISKAVI 25. februar 2010

KAKO ODGOVORITI NA VPRAŠANJE O VPLIVU TROŠARINSKIH POLITIK NA PRODAJO ? - Funkcija povpraševanja, razmejitev med cenovno in “dohodkovno” elastičnostjo povpraševanja; Podatki bencinskih servisov in štetje prometa; Ocene elastičnosti povpraševanja po dizelskem gorivu in bencinu v notranjosti in na mejah; Simulacije: dejanska in alternativna trošarinska politika, kontrolna in alternativna rešitev za količine, prodajo, marže, trošarino, DDV in davščine;

FUNKCIJA POVPRAŠEVANJA Prodana količina = F (cena goriva v Sloveniji, cene goriv v sosednjih državah, količina prevozov, ostale spremenljivke) (1) Kt = A* Cdtβ 1* Cttβ 2* Ttβ 3 *X 1 tβ 4* X 2 tβ 5 * …. ut (2) Kt = A* (Cdt/Ctt )β 1* Ttβ 3 *X 1 tβ 4* X 2 tβ 5 * …. ut • • • - Kt – prodana količina v razdobju t, Cdt – cena goriva v Sloveniji v razdobju t, Ctt – cena goriva v Avstriji, Italiji, na Madžarskem ali na Hrvaškem v razdobju t , Tt – transportne storitve v razdobju t, Xit – drugi relevantni faktorji, ki vplivajo na prodano količino na posameznem področju prodaje goriv; β 1 – direktna cenovna elastičnost povpraševanja po gorivu, β 2 – križna cenovna elastičnost povpraševanja po gorivu, β 3 – » dohodkovna « elastičnost povpraševanja po gorivu, β 4, β 5, . . – elastičnost povpraševanja glede na druge relevantne faktorje Ut - naključni člen

KRIVULJA POVPRAŠEVANJA . Elastično ovpraševanje Togo povpraševanje c 1 trošarina c 0 prodaja k 1 k 0

ŠTETJE PROMETA (mesečna povprečja) PODROČJE vsa vozila tovornjaki delež tovornjakov ITALIJA (4 prehodi) 1. 145. 307 146. 741 12. 8 AVSTRIJA (3 prehodi) 672. 570 66. 971 10. 0 HRVAŠKA (2 prehoda) 504. 889 57. 651 11. 4 MADŽARSKA (2 prehoda) 149. 500 73. 217 48. 9 NOTRANJOST (ljubljanski obroč) 2. 557. 195 197. 604 7. 7 SKUPAJ 5. 029. 461 542. 184 10. 7

MEDLETNA DINAMIKA PROMETA TOVORNJAKOV

OCENJENE CENOVNE IN “DOHODKOVNE” ELASTIČNOSTI POVPRAŠEVANJA PO BENCINU cenovna elastičnost “dohodkovna” elastičnost R 2 Avstrija -0. 824 (-3. 02) 0. 970 (9. 00) 0. 70 Hrvaška -1. 514 (-8. 03) 0. 419 (13. 7) 0. 81 Madžarska -2. 416 (-5. 01) 0. 094 (1. 60) 0. 39 Italija -1. 665 (-2. 75) 1. 535 (11. 37) 0. 76 notranjost -0. 028 (-0. 20) 0. 972 (8. 58) 0. 83 trend

OCENJENE CENOVNE IN “DOHODKOVNE” ELASTIČNOSTI POVPRAŠEVANJA PO DIZELSKEM GORIVU cenovna elastičnost osebni avtomobili tovorni avtomobili R 2 Avstrija -1. 218 (-3. 19) 1. 107 (8. 78) - 0. 72 Hrvaška -0. 421 (-2. 36) 0. 310 (10. 67) 0. 625 (7. 86) 0. 86 Madžarska -0. 495 (-1. 95) 0. 272 (9. 21) 0. 791 (10. 99) 0. 83 Italija -1. 50 (-3. 03) 0. 95 (7. 46) 1. 22 (10. 07) 0. 84 notranjost -0. 839 (-4. 19) 0. 695 (3. 70) 0. 565 (5. 43) 0. 85

OCENA PRODAJE BENCINA V NOTRANJOSTI

OCENA PRODAJE BENCINA NA MEJNIH PODROČJIH

OCENA PRODAJE DIZELSKEGA GORIVA NA MEJNIH PODROČJIH

OCENA PRODAJE DIZELSKEGA GORIVA V NOTRANJOSTI

TROŠARINSKE POLITIKE “NOVA” POLITIKA

DEJANSKE CENE IN CENE OB NADALJEVANJU STABILIZACIJSKE POLITIKE TROŠARIN bencin dejanska dizelsko gorivo alternativna razmerje dejanska alternativna razmerje 2008/11 0. 993 1. 000 0. 915 1. 000 /12 0. 916 0. 881 0. 961 0. 829 0. 811 0. 979 2009/01 0. 933 0. 822 0. 881 0. 787 0. 894 2 0. 947 0. 823 0. 869 0. 956 0. 836 0. 875 3 0. 949 0. 793 0. 835 0. 963 0. 840 0. 873 4 0. 981 0. 820 0. 836 0. 995 0. 871 0. 876 5 0. 999 0. 825 0. 826 1. 025 0. 902 0. 879 6 1. 036 0. 861 0. 831 1. 092 0. 969 0. 887 7 1. 045 0. 871 0. 834 1. 103 0. 960 0. 871 8 1. 040 0. 884 0. 850 1. 130 0. 973 0. 861 9 1. 042 0. 886 0. 850 1. 118 0. 961 0. 860 10 1. 025 0. 869 0. 848 1. 090 0. 923 0. 846

OCENA DEJANSKE PRODAJE DIZELSKEGA GORIVA V NOTRANJOSTI IN PRODAJE OB STABILIZACIJSKI TROŠARINSKI POLITIKI

1 a. Sprememba prodanih količin pri dizelskem gorivu K 1(pri trošarini iz leta 2009) – K 0 (pri dejanski trošarini) 000 litrov AT HR HU IT ∑meje notranje Skupaj 2008/11 0 0 0 0 12 217 27 21 371 637 1382 2018 2009/1 625 74 63 1006 1767 3652 5419 2 613 82 74 1156 1924 4285 6210 3 847 125 105 1964 3042 6807 9849 4 883 138 101 1937 3059 6398 9456 5 975 146 114 2231 3465 7098 10563 6 1017 149 108 2049 3322 6674 9996 7 855 176 122 2223 3376 7783 11159 8 1004 147 97 1599 2848 6522 9370 9 753 133 111 1806 2802 6891 9694

1 b. Sprememba vrednosti prodaje pri dizelskem gorivu Y 1 (pri trošarini iz leta 2009) – Y 0 (pri dejanski trošarini) 000 € AT HR HU IT ∑meje notranje Skupaj 2008/11 0 0 0 0 12 35 -34 -19 111 93 -238 -145 2009/1 98 -89 -56 293 246 -613 -366 2 97 -100 -66 340 270 -725 -455 3 131 -149 -93 567 456 -1131 -675 4 141 -170 -92 578 457 -1099 -642 5 158 -182 -105 673 544 -1234 -690 6 171 -193 -104 643 518 -1207 -689 7 146 -231 -119 705 500 -1422 -922 8 172 -194 -95 510 393 -1198 -805 9 129 -176 -109 577 422 -1269 -847

1 c. Sprememba zaslužene marže pri dizelskem gorivu Y 1 (pri trošarini iz leta 2009) – Y 0 (pri dejanski trošarini) 000 € AT HR HU IT ∑meje notranje Skupaj 2008/11 0 0 0 0 12 17 2 2 28 49 105 154 2009/1 48 6 5 77 135 278 413 2 47 6 6 88 147 327 474 3 65 10 8 150 232 519 751 4 67 11 8 148 233 488 721 5 74 11 9 170 264 541 806 6 78 11 8 156 253 509 762 7 65 13 9 169 257 594 851 8 77 11 7 122 217 497 715 9 57 10 8 138 214 526 739

1 d. Sprememba pobrane trošarine pri dizelskem gorivu Y 1 (pri trošarini iz leta 2009) – Y 0 (pri dejanski trošarini) 000 € AT HR HU IT ∑meje notranje Skupaj 2008/11 0 0 0 0 12 -65 -40 -25 -68 -198 -795 -992 2009/1 -158 -102 -71 -141 -471 -1908 -2379 2 -155 -115 -84 -160 -513 -2248 -2761 3 -194 -169 -115 -232 -711 -3383 -4093 4 -219 -194 -115 -257 -785 -3356 -4142 5 -244 -208 -132 -299 -882 -3764 -4646 6 -280 -223 -131 -315 -948 -3777 -4725 7 -241 -268 -151 -355 -1015 -4486 -5501 8 -293 -226 -122 -270 -911 -3835 -4746 9 -221 -205 -139 -307 -872 -4065 -4936

1 e. Sprememba pobranega DDV pri dizelskem gorivu Y 1 (pri trošarini iz leta 2009) – Y 0 (pri dejanski trošarini) 000 € AT HR HU IT ∑meje notranje Skupaj 2008/11 0 0 0 0 12 6 -6 -3 19 15 -40 -24 2009/1 16 -15 -9 49 41 -102 -61 2 16 -17 -11 57 45 -121 -76 3 22 -25 -16 94 76 -189 -113 4 24 -28 -15 96 76 -183 -107 5 26 -30 -18 112 91 -206 -115 6 29 -32 -17 107 86 -201 -115 7 24 -39 -20 118 83 -237 -154 8 29 -32 -16 85 65 -200 -134 9 22 -29 -18 96 70 -211 -141

1 f. Sprememba pobranih davščin pri dizelskem gorivu Y 1 (pri trošarini iz leta 2009) – Y 0 (pri dejanski trošarini) 1000 € AT HR HU IT ∑meje notranje Skupaj 2008/11 0 0 0 0 12 -59 -46 -29 -49 -182 -835 -1017 2009/1 -141 -117 -81 -92 -430 -2010 -2440 2 -139 -131 -95 -104 -468 -2369 -2837 3 -173 -194 -131 -137 -635 -3571 -4206 4 -195 -223 -130 -161 -709 -3539 -4249 5 -218 -238 -149 -186 -792 -3970 -4761 6 -251 -255 -149 -207 -862 -3978 -4840 7 -217 -306 -171 -237 -932 -4723 -5655 8 -265 -258 -138 -185 -845 -4034 -4880 9 -199 -234 -157 -211 -801 -4276 -5077

UČINKI ALTERNATIVNE TROŠARINSKE POLITIKE V RAZDOBJU 2008/12 -2009/9 Meja z količina 000 litrov Prodaja 000 € Marža 000 € Trošarina 000 € DDV 000 € Davšine 000 € AT HR HU IT ∑ notr. Skupaj 10416 4020 2445 23068 39948 58545 98493 738 -587 668 7611 8432 -45465 -37034 808 321 194 1793 3116 -3557 -427 -371 748 -3606 -61473 -65080 123 -98 2 1268 1295 -7579 -3434 -525 -369 2017 -2311 -69052 -71363 4470 7587 -6284