V Čukotskem morju se nahaja otok Wrangel. Dolg je 146 kmg čudovit kos ozemlja, ki ga v poletnem času krasijo živopisni cvetovi tundrskih cvetlic. Ko je John Muir leta 1881 uzrl ta prizor, ga je preplavil pesniški navdih in Wranglov otok je kot prvi opisal svetu takole: “Ta veličastna divjina v svoji nedotaknjeni svežini, ta hudo samotna dežela na zamrznjenem skrajno severnem koncu stvarstva. ” Danes je otok eden najmanj obiskanih in najstrožje varovanih naravnih rezervatov na svetu. Za obisk je treba več dovoljenj ruske vlade, dosegljiv pa je le s helikopterjem (pozimi) ali z ledolomilcem (poleti).
Na otoku se nahaja naselje Ušakovsko, majhno zapuščeno naselje iz sovjetskega obdobja. Povsod so nagrmadeni zarjaveli sodi. Na mokrotnih, z lišaji in mahom poraslih tleh so stale od vremena zdelane lesenjače; nekatere so že deloma žrtvovali za kurjavo.
Vranglov otok je bil leta 1976 razglašen za naravni rezervat pod zvezno upravo je še danes eno najhladnejših, najodročnejših območij zavarovane divjine v Rusiji. Otok s površino 7510 kvadratnih kilometrov, ki ga prečka 180. poldnevnik, je kot nekakšen Galápagos daljnega severa. Kljub surovosti tamkajšnjega podnebja, v marsičem pa prav zaradi tega, se lahko pohvali z osupljivo bogatim živalstvom
Moškatno govedo
Na otoku živijo snežne sove.
Otok je največje kotišče severnih medvedov na svetu – pozimi ga obišče kar 400 samic in skoti mladiče. Ker zaradi podnebnih sprememb morski led ni več tako zanesljiv, se severni medvedi v zadnjih letih pogosto zatečejo na otok tudi poleti.
Na otoku je tudi edina gnezditvena kolonija snežnih gosi v Aziji.
Polarna lisica
Na otoku domuje največja populacija tihomorskih mrožev.