Univerzitet Sv Kiril i Metodij Skopje Tema MAKEDONIJA

Univerzitet “Sv. Kiril i Metodij” Skopje Tema: MAKEDONIJA - SOSTOJBA

OKRU@UVAWE Makedonskoto op{testvo e razvieno vrz baza na pluralitet i razli~itost na vrednostite. Tradiciite seu{te pretstavuvaat zna~ajni izvori na vrednosti. Lokalnite, nacionalnite, etni~kite i religioznite faktori i vo idnina }e se manifestiraat kako va`ni sprotivnosti na globalizacijata.

Naselenie: 2. 022. 547 `iteli od koi: 1. 015. 377 ma{ki (50, 20%) 1. 007. 170 `enski (49, 80%). Blago namaluvawe na prirastot na naselenieto. 1990 = 9, 70 2002 = 4, 80. Namaluvawe na stapkata na prirast na decata. 1989 = 34. 608 `ivorodeni deca 2002 = 27. 761 `ivorodeni deca

Naselenieto na vozrast so 65 i pove}e godini 1991 = 8, 15% 2002 = 10, 57% 2015 = 14% Vkupno naselenie vo Republika Makedonija: 11, 70% - zemjodelsko 88, 30% - nezemjodelsko 49, 39% od naselenieto > 15 godini ima nepovolno obrazovno nivo. 3, 85% - bez obrazovanie 10, 77% - so nezavr{eno osnovno obrazovanie 34, 77% - so kompletirano osnovno obraz. 40, 09% - so steknato sredno obrazovanie 3, 24% - so vi{o 7, 28% - so visoko obrazovanie

Rabotna sila Vkupna rabotna sila - 54, 51% od rabotosposobnoto naselenie. 22. 00% - zemjodelski dejnosti 34, 00% - industriski dejnosti 44, 00% - uslu`ni dejnosti 2005 = stepen na nevrabotenost - 38. 8% od aktivnata populacija na vozrast od 15 64 godini Crn Pazar / Siva ekonomija

Obrazovna struktura na vraboteni 5. 4% - bez ili so nekompletno osnovno obrazovanie 20. 9% - kompletirano osnovno obrazovanie 11. 1% - 3 -godini sredno obrazovanie 42. 1% - 4 -godini sredno obrazovanie 5. 6% - post-sredno obrazovanie 15. 0% - univerzitetsko obrazovanie Obrazovna struktura na nevraboteni 6. 6% - bez ili so nekompletno osnovno obrazovanie 31. 5% - kompletirano osnovno obrazovanie 14. 4% - 3 -godini sredno obrazovanie 39. 8%- 4 -godini sredno obrazovanie 2. 0% - post-sredno obrazovanie 5. 8% - univerzitetsko obrazovanie

Najvisoka stapka na nevrabotenost imaat licata koi poseduvaat sredno ili ponisko obrazovanie (vkupno 46, 1% vo 2004). Najniska stapka na nevrabotenost imaat licata so zavr{eno visoko obrazovanie (vkupno 18, 3% vo 2004). Spored dol`inata na nevrabotenosta: 44, 60% od nevrabotenite so visoko obrazovanie ~ekaat za vrabotuvawe pove}e od 4 godini. Ovoj period se zgolemuva za ostanatite obrazovni grupi i najgolem e kaj nevrabotenite so nepotpolno osnovno i bez obrazovanie.

Dolgoro~nata nevrabotenost pretstavuva seriozen problem za Republika Makedonija, {to od aspekt na zastaruvawe na kompetenciite t. e. namaluvaweto na rabotosposobnosta na naselenieto ima golemo zna~ewe. Dolgoro~nata nevrabotenost ima svoj del vo vkupnata nevrabotenost od 80%, {to e mnogu nad prosekot na zemjite od Centralna i Isto~na Evropa (55, 3% vo 2002) i prosekot vo EU-15 (40, 2%). Nevrabotenosta najseriozno ja pogoduva Romskata populacija. Spored OECD 90% od niv se nevraboteni a spored UNDP istra`uvaweto od 2001 godina samo 2% od vkupniot broj na vraboteni poseduvaat obrazovanie povisoko od osnovno, dodeka 75% poseduvaat nekompletno osnovno obrazovanie.

Nevrabotenosta kaj mladite dostignuva 67, 6% od vkupnata nevrabotenost vo 2004 godina. Nevrabotenosta vo primarnata vozrasna grupa (25 -54 godini) e zgolemen od 28, 6% vo 1998 godina na 33, 5% vo 2004 godina. Vo grupata na vraboteni, licata na vozrast od 1519 godini u~estvuvaat so 1, 6%, dodeka vo grupata na nevraboteni istata vozrast u~estvuva so 5, 4%. Sli~na e sostojbata i so vozrasta od 20 -24 godini. Ovaa vozrast vo grupata na vrabotenite u~estvuva so 5, 8% dodeka vo grupata na nevrabotenite u~estvuva so 19, 0%.

Vo Makedonija postojat 148727 delovni subjekti, od koi: 132934 ili 89, 38% se vo privatna sopstvenost, 1911 ili 1, 28% se vo me{ovita sopstvenost, 1741 ili 1, 17% se vo zadru`na sopstvenost 437 ili 0, 29% se dr`avni, i 11704 ili 7, 87% se vo op{testvena sopstvenost. Forsiraweto na razvojot na malite i srednite pretprijatija, kako i zgolemuvawe na vrabotuvaweto preku pro{iruvawe na industriskiot i uslu`niot sektor te{ko se odviva zaradi zabaveniot ekonomski razvoj i namalenata finansiska mo} na naselenieto.

Privatniot sektor ponudi mali mo`nosti za vrabotuvawe i golem rizik i nesigurnost za vrabotenite vo nego. Udelot na privatniot sektor vo vrabotuvaweto se zgolemuva od 41, 6% vo 1999 godina na 56, 7% vo 2004 godina. Toj ne uspea da akumulira golem del od rabotnicite koi ja napu{tija javnata administracija, kako posledica na finansiskite aran`mani na SB i MMF. Najgolem del od vrabotuvawata se ostvarija vo privatniot zemjodelski sektor (86, 1% od vkupnoto vrabotuvawe). Industriskiot sektor e seu{te dominantno pole za plasman na rabotnata sila Sektorot na uslugite i servisnite dejnosti se u{te ne se dovolno izrazeni

DALI STE OPTIMISTI?

Cel na obrazovna politika: Dr`avata treba da: Obezbedi mo`nosti za steknuvawe na soodvetno obrazovno nivo za sekogo i za site vozrasni grupi Se osigura deka istite poseduvaat znaewa, ve{tini i stavovi koi se vo soglasnost so barawata na op{testvoto i pazarot na trudot.

Obrazovanieto mora da bide dostapno za sekoj `ivee na tloto na Republika Makedonija, bez ogled na negovata vozrast, pol, religiozna opredelba, etni~ka pripadnost, zdravstvena sostojba i socijalna i finansiska polo`ba. Obrazovanieto i obukata mora da gi poseduvaat site uslovi za efikasnost i efektivnost za da bidat vo sostojba na site da im pru`at dovolno op{to i stru~no obrazovanie.

Cel na do`ivotnoto u~ewe: Da go odr`i i za~uva pozitivniot i aktiven priod kon u~eweto na site vozrasti vo tekot na celiot `ivot.

PREDVIDUVAWA 1. Kako {to mladata vozrasna grupa se namaluva, zna~eweto i udelot na povozrasnoto naselenie vo razvojot na dr`avata }e raste.

2. Produktivnosta i efikasnosta }e raste vo na-znaewe baziranata rabota. 3. Sovremeniot trud }e ima potreba od znaewa i sposobnosti za adaptirawe i presretnuvawe na promenite. 4. Sovremeniot trud }e predizvika namaluvawe na rabotnata sila i }e ja promovira va`nosta na obrazovanieto i obukata vo site vozrasni grupi.

O^EKUVAWA Kontinuirano steknuvawe na rabotni i gra|anski kompetencii, Gradewe na sopstven identitet, Kompetentno upravuvawe so sopstveniot `ivot, i Spre~uvawe na ekskluzijata.

Zgolemuvawe na mo`nostite za obrazovna mobilnost na mladite i vozrasnite Ostvaruvawe na dinami~na sorabotka me|u obrazovnite ustanovi i potrebite koi proizleguvaat od sferata na trudot i op{testveniot `ivot Mobiliziraweto na onie populaciski grupi na koi poradi razli~ni pri~ini im zastarelo znaeweto, ne raspolagaat so soodvetni kompetencii ili ostanale obrazovno hendikepirani, kako na primer: nevrabotenite, nepismenite, i marginalnite grupi

KAKO? namaluvawe na stapkata na nepismenost kaj vozrasnite, osobeno disparitetot me|u stapkite na nepismenost kaj ma`ite i `enite; ekspanzija na bazi~noto obrazovanie kaj vozrasnite; mo`nosti za steknuvawe na znaewe, ve{tini i vrednosti od strana na vozrasnite, koi se baraat za podobruvawe na kvalitetot na `ivotot; zgolemuvawe na mo`nostite za obrazoven izbor;

razvivawe na obrazovanie na vozrasni koe }e bide vo funkcija na op{testvenata kohezija; razvivawe na mo`nosti za obrazovanie i obuka koi soodvetno odgovaraat na o~ekuvawata, aspiraciite i potrebite na razli~nite grupi od postojnata i potencijalnata rabotna sila; obrazovanie i obuka na vozrasnite za dinami~nite promeni vo sferata na trudot i `ivotot.

AKTIVNOSTI: razvoj na specijalizirani institucii koi }e ostvarat koordinacija na aktivnostite vo sferata na obrazovanieto na vozrasnite i }e go reguliraat pazarot na obrazovna pobaruva~ka i ponuda, permanenten monitoring vrz rizi~nite grupi koi tendiraat da stanat dolgotrajno nevraboteni, mobilnost na slu`bite za vrabotuvawe i sovetodavna dejnost, uspe{na anticipacija na idnite obrazovni potrebi i rabotni mesta, pogolemo naso~uvawe kon znaewata i ve{tinite koi se potrebni na pretprijata i lokalnata ekonomija,

aplikacija na kombinirani merki na obuka i rabotno iskustvo ("sendvi~ metod"), razvien informaciski sistem za pazarot na trudot i mo`nostite koi gi nudi, davawe predimstvo na sposobnostite a ne na sertifikatot, aktiven odnos na socijalnite partneri (dr`avata, sindikatite i pretprijata), razvoj na po{irokite institucii i pomo{nite strukturi (celodnevna i part- time rabota, samovrabotuvawe, obrazovanie i obuka, povrzuvawe na semejstvoto i rabotata), afirmirawe na konceptot na tranzicionalen pazar na trudot, so kratkotrajni rabotni mesta koi pomagaat da se odr`uva ili povrati rabotosposobnosta, i navremenost na akcijata.

5. Slobodata na mladite lu|e da pravat izbor na razli~ni stilovi na `iveewe bez sposobnosti dobieni vo obrazovanieto i kulturata, mo`e da predizvika problemi vo upravuvaweto so `ivotite i da odvede do ekskluzija. 6. Razvojot na obrazovanieto na vozrasni }e pridonese za sozdavawe na zna~ajni mo`nosti za inkluzija, participacija i vlijanie.