Stres na delovnem mestu strokovnih delavcev v zaposlitveni

Stres na delovnem mestu strokovnih delavcev v zaposlitveni rehabilitaciji Črtomir Bitenc, univ. dipl. psih. Ljubljana, 4. 3. 2014

Področje raziskave • Izvajalec raziskave: URI Soča: RCZR in CPR + zunanji sodelavci iz Filozofske fakultete, ZRSZ in MDDSZ. • Namenjena je strokovnim delavcem – izvajalcem zaposlitvene rehabilitacije in rehabilitacijskim svetovalcem ZRSZ. • Raziskavo smo izvedli zaradi pobud strokovnih delavcev – izkustvena praksa, ogrožena skupina ("pomagajoči poklici", sociala in zdravstvo). • Potek raziskave. • Preventivni ukrepi in smernice.

S T R E S • Vsesplošna prisotnost stresa na različnih delovnih mestih, tudi pri delavcih zaposlitvene rehabilitacije (pritožbe o preobremenjenosti in izgorelosti). • Zahteve (delovnega) okolja presegajo zmožnosti posameznika (delavca), da bi se z njimi ustrezno spoprijel/jih nadziral. • Raziskava Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (2012): število ljudi, ki trpi zaradi stresa na delovnem mestu v vaši državi se bo v naslednjih 5 letih povečalo (80 % - da; 52 % - „zelo povečalo“; Ndelavci 36 evropskih držav = 19 502).

Vpliv stresa na posameznika • razdraženost, nelagodje, • stalna napetost, zmanjšanje koncentracije, • težave z logičnim mišljenjem in sprejemanjem odločitev, • nižja st. zadovoljstva z delom • občutki utrujenosti (izgorelost), depresivnost, anksioznost, insomnija, • težave na nivoju telesa: bolezni srca in ožilja, težave prebavnega trakta, visok krvni tlak, glavoboli, mišičnoskeletna obolenja itd. na organizacijo • povečanje absentizma in prezentizma, • zmanjšanje predanosti in lojalnosti organizaciji, • zmanjšanje učinkovitosti in produktivnosti, • povečanje nevarnosti in tveganj za poškodbe na delovnem mestu, • povečanje pritožb nad delom uslužbencev s strani strank.

Stres in SD v ZR • Raziskava EU o stresu: največ v Grčiji in Sloveniji (kjer največ prezentizma). • Evropska anketa v podjetjih o novih in nastajajočih tveganjih (ESENER, 2010) največ stresa v zdrav. & soc. varstvu (91 %). • Poklici, ki imajo opravka z ljudmi, se pogosteje soočajo z izgorelostjo (medicina, izobraževanje, socialno delo, policija). • Stresna delovna mesta tista, pri katerih so čustvene obremenitve visoke tematika invalidnosti.

Namen: Raziskovalna vprašanja 1. Kakšna je splošna pojavnost določenega psihosocialnega tveganja? 2. Kdo je bolj ogrožen glede na različne demografske spremenljivke (npr. spol, starost, delovno mesto)? 3. Katere dejavnike tveganja vprašani najbolj izpostavljajo? 4. Katere oblike in načine podpore si želijo?

Metoda: Udeleženci • N = 118 strokovnih delavcev zaposlitvene rehabilitacije (Nženske = 101, Nmoški = 17; Nizvajalci ZR = 98, NREHA svetovalci ZRSZ = 20) • Starost: • <26 let: 1 % • 26 -45 let: 72 % • >45 let: 27 % Inštrumenti • a) standardizirani vprašalniki: • Zadovoljstvo pri delu (Croxson, 2005), • Stres pri delu (Croxson, 2005), • Vprašalnik zadovoljstva s sočutjem, izgorelosti in izčrpanosti zaradi sočutja (Hudnall Stamm & Charles R. Figley, 1999); • b) demografski podatki (starost, spol, organizacija, zaposlitveni status, naloge, ki jih opravljajo v ustanovi, čas zaposlenosti v organizaciji, izostanki zaradi bolezni); • c) vprašanja odprtega tipa o virih stresa in predlogih preventive ter o virih (ne)zadovoljstva pri delu.

Stres pri delu v ZR Rezultati: • V splošnem srednje visok (M = 2, 51, SD = 0, 68; lestvica 1 -5) • Ogrožene skupine: zaposleni za določen čas; delavci, ki več izostajajo od dela zaradi bolniškega staleža. • Rezultati kvalitativne analize - glavni viri stresa: o organizacija dela, o preveč administracije, o odnosi znotraj organizacije, o obseg dela/pritisk rokov, o nezmožnost napredovanja, o sodelovanje članov znotraj timov ZR.

Rezultati: Zadovoljstvo pri delu v ZR • Zmerno visoko (M = 3, 74, SD = 0, 62; lestvica 1 -5). • Povezano: o pozitivno: odnos s sodelavci, vsebino dela, fleksibilnostjo; o negativno: višina plače, obseg dela, organizacija dela. • Bolj zadovoljni so: o o o strokovni delavci, ki manj izostajajo od dela zaradi bolniškega staleža; delavci, ki so manj časa zaposleni v ZR; delavci zaposleni za določen čas; izvajalci ZR; delavci, ki opravljajo vodstvene naloge.

Rezultati: Izčrpanost zaradi sočutja v ZR • Nujno potrebna lastnost pri delu z ljudmi, ki so v stiski ("pomagajoči poklici"). • Nadpovprečna primerjalno z normativnimi rezultati => tveganje za izčrpanost. • Več izčrpanosti zaradi sočutja => pomembno več izostanka od dela zaradi bolniških. • Pomembno naraste po 45. letu starosti. Starost 62 60 58 56 54 52 50 48 Do 35 36 -45 Nad 46

Rezultati: Zadovoljstvo s sočutjem v ZR • V naši kulturi pozitivna in zaželena lastnost. • Ekstremno visok potencial. • Faze glede na: o čas zaposlitve: najbolj kritično obdobje za upad med 7. in 11. letom dela; o glede na starost vprašanih: izrazit padec med 36. in 45. letom starosti. • Najbolj zadovoljuje mlajše. Obdobje zaposlenosti Starost 128 125 123 121 119 118 117 115 113 Do 3 leti 4 do 7 let 8 do 11 let Nad 12 let Do 35 36 -45 Nad 46

Izgorelost v ZR Rezultati: • Glede na normativne rezultate je tveganje. • Več izgorelosti => pomembno več izostanka od dela zaradi bolniških. • Kvalitativni del - predlogi pomoči/ukrepi (le 9 % udeležencev): o supervizija, o delo na sebi (osebno svetovanje, učna analiza), o učenje tehnik sproščanja, o dodatna izobraževanja s področja dela.

Dodatni predlogi za zmanjševanje tveganja za izgorelost in obremenjenosti s stresom • • možnost intervizije, možnost krajše rekreacije v delovnem času, predavanja in delavnice povezane s premagovanjem stresa, organizacija neformalnih oblik druženja, • sistemska reforma – boljša organizacija, manj birokracije – utopija?

Hvala za pozornost! Kontakt: aleksandra. tabaj@ir-rs. si & crtomir. bitenc@ir-rs. si