SLAVKO GRUM DOGODEK V MESTU GOGI GOGOVCI razlog

SLAVKO GRUM DOGODEK V MESTU GOGI GOGOVCI: § razlog, da so osebe takšne, je v njihovem okolju (pasivno, konzervativno, malomeščansko) § popačene, zverižene, patološke osebnosti, ki trpijo zaradi zavrte ali napačno usmerjene ljubezenske sle § želijo si rešitve, a za večino rešitve ni (navidezna želja) Goga= simbol zatohlega, malomeščanskega življenja, v katerem delujejo podzavestne sile

GOGOVCI • • Tarbula in Afra (postarani sestri, žrtvi svojih nepotešenih nagonov): pazita, da se kdo iz mesta ne izmakne (nadzor) • • • Julio Gapit: ljubimka z lutko iz kavčuka, muči ga preganjavica Klef (šepavec) Juta (služkinja) gospa Tereza (Hanina dojilja) pijan slikar s punco Mirna žena (Elza): Afri je speljala moža (=Erik), zdaj pa noče več jesti, da bi umrla in se mu pridružila grbavec Teobald: (pohabljen, ker ga je mati (Elza) pustil, da se je kot dojenček pohabi): želi si, da bi postal igralec, s služkinjo (gospo Prestopil) vadita Ibsenove Strahove • pisar Klikot (pisar in pisatelj): zaljubljen v Hano (sam piše ljubezenska pisma in tudi odgovore nanje)

V mladosti jo je Prelih štirikrat posilil Zaradi strahu in želje, da bi pozabila, molči. HANA Sprva reagira kot lutka, nato ga udari s svečnikom. Gre iz Goge v veliko mesto (o tem govori gospe Terezi v 3. osebi). V začetku drame se vrne domov, sledi srečanje s Prelihom. Hana se osvobodi strahu pred spolnostjo In kaže, da gre zdaj v drugo skrajnost (->Klikot). Pohoten, nasilen, grob, ukazovalen; Hano straši PRELIH

ZUNANJA ZGRADBA: igra v dveh dejanjih DRAMSKA TEHNIKA: • izrazito moderna • zgradba= mozaična (scenska uprizoritev; simultano odrsko prizorišče: didaskalije + odrska groteska) RAZLAGI GOGE: • sociološka: Goga kot izraz tesnih provincialnih, zadušnih, nesvobodnih razmer na Slovenskem v času med vojnama • psihološka: Freudova psihoanaliza, psihične deformacije Gogovcev izhajajo iz njihove erotične zavrtosti (duševni bolniki, histeriki, nevrotiki, shizofreniki) DRAMATURGIJA: ekspresivna, abstraktna, groteskna STILNI MOZAIK: • naturalizem • ekspresionizem • simbolizem