SISTEMIZACIJA PRAVA Prvine sistemizacije prava n temeljna sistemizacijska

SISTEMIZACIJA PRAVA

Prvine sistemizacije prava n temeljna sistemizacijska enota n n SPLOŠNO IN ABSTRAKTNO PRAVILO širše sistemizacijske enote n PRAVNA USTANOVA (INSTITUT) n pravna pravila, ki na enak način urejajo isto vrsto ali isti sklop družbenih razmerij n n širše: pogodba, parlament, vlada, lastninska pravica ožje: pogodba določene vrste, rok, pogoj

n PRAVNA PANOGA n pravna pravila in pravne ustanove, ki na enak način urejajo določeno širše in v sebi sklenjeno področje družbenih razmerij n npr. ustavno pravo, civilno pravo, kazensko pravo klasične pravne panoge + podpanoge TEMELJNA PRAVNA PODROČJA n n sorodne pravne panoge notranje (državno) in mednarodno pravo materialno in formalno (procesno) pravo javno in zasebno pravo

n VELIKI PRAVNI SISTEMI (pravni krogi oz. pravne družine) n evropski kontinentalni n anglosaški (anglo-ameriški) n verski pravni sistemi n n islamsko pravo hindujsko pravo, države Daljnega vzhoda, Afrika n pomožna raba teh prav

Temeljne skupine prava n NOTRANJE (DRŽAVNO) IN MEDNARODNO PRAVO n znotraj posameznih držav ali njihovih upravnoteritorialnih enot n n vse zgoraj omenjene panoge, razen mednarodnega javnega prava in evropskega prava med subjekti mednarodnega prava (države in nekatere mednarodne organizacije) + regionalna prava

n MATERIALNO IN FORMALNO PRAVO n glede na “zorni kot”, pod katerim so urejene pravice in dolžnosti pravnih subjektov n MATERIALNO PRAVO n pravice/dolžnosti v “primarnih”, temeljnih razmerjih n npr. pogodbena razmerja (posojilna pogodba), razmerja glede stvari (lastninska pravica), k. d. , pravice in dolžnosti državnih organov n civilno in kazensko “materialno” pravo

n FORMALNO PRAVO n n ustroj pravnih oseb (organizacijsko pravo) postopek, v katerem se pravice in pravne dolžnosti oblikujejo, uporabljajo in varujejo n n n civilno, kazensko in upravno procesno pravo zunanja spoznavna oblika normativnih pravnih aktov kolizijska pravna pravila (napotijo na ustrezno materialno pravo)

n JAVNO IN ZASEBNO PRAVO n že iz rimskih časov n n JAVNO PRAVO n n relativnost ločitve pravna razmerja nadrejenosti (država kot oblastni organ – element prisilnosti: kogentnost pravnih pravil) država deluje po “uradni dolžnosti” javni interes ZASEBNO PRAVO n n n prirejenost (enakopravnost) pravnih subjektov avtonomija strank /dispozitivnost pravnih pravil zasebni interesi

n pravne panoge javnega prava n n ustavno, upravno, finančno, kazensko, postopkovno, mednarodno javno (in cerkveno pravo – kjer država in cerkev nista ločeni) pravne panoge zasebnega prava n civilno in gospodarsko pravo (nekdaj še družinsko in delovno)

Veliki pravni sistemi n evropsko (kontinentalni) pravni sistem n n (anglosaški ali) anglo-ameriški pravni sistem n n “abstraktno in sistematično razmišljanje” “ pragmatično in kazuistično razmišljanje” religiozni in tradicionalni pravni sistemi

Evropsko (kontinentalni) pravni sistem n n Evropa (razen Velike Britanije), frankofonska Afrika, Latinska Amerika, Bližnji Vzhod, Japonska, ZDA (Louisiana) najsplošnejše značilnosti n naslonitev na rimsko pravo n n t. i. recepcija rimskega prava v pravo držav srednje in zahodne Evrope (od 12. stoletja naprej) pravno urejanje, ki temelji na splošnih in abstraktnih pravilih ter univerzalnih pravnih načelih (ustvarjalec prava – zakonodajalec, ki veže vse uporabnike prava, tudi sodnike) n velike kodifikacije – predvsem na področju zasebnega prava (vloga rimskega prava)

n n n razvoj javnega prava (ni opore v rimske pravu, temveč v idejni zasnovi liberalne države in temeljnih človekovih pravic) vloga pravne znanosti pri ohranjanju razlikovanja med ustvarjanjem in uporabljanjem prava kasneje naraščanje zahteve po “soustvarjanju prava” (sodišča)

n temeljna razpoznavnost n n n privilegiran položaj zakonodajalca vztrajanje pri jasno razpoznavnem in notranje usklajenem pravnem sistemu, izoblikovanjem iz splošnih in abstraktnih pravil delitev na zasebno in javno pravo, ustaljene pravne panoge in ustanove način pravnega odločanja, ki ohranja zvestobo zakonodajalcu in uresničuje temeljne pravne vrednote (zakonitost, pravno varnost in predvidljivost) danes vse večji pomen t. i. precedenčnega prava

Anglo-ameriški pravni sistem n n najprej Anglija, danes Commonwealth in ZDA common law (obče pravo) bistvena značilnost: sodniško pravo (judge made law) nastanek občega prava n v 12. stoletju – poenotenje pravnega sistema (namesto razdrobljenega in partikularnega prava) n n temelj še naprej običaji (a v podobi sodnih odločitev) prednost procesnemu pravu n togost common law – le natančno določena pravna sredstva / equity (načelo pravičnosti) – danes večinoma združeno

n najpomembnejši viri n n n običaji (v obliki sodnih odločb – pravo common law) zakon (še vedno “zaostaja” za precedenčnim pravom; naraščajoči pomen – približevanje dveh velikih pravnih družin) sodni precedensi (osrednji pravni vir)

n pravni sistem ZDA n podoben angleškemu precedenčno pravo kot najpomembnejši pravni vir n pomen procesnega prava n izrazito ustvarjalna vloga sodniške funkcije n n pomen ustave ZDA (v “kontinentalnem smislu”)

Religiozni in tradicionalni pravni sistemi n ISLAMSKO PRAVO (nadrejenost verske zapovedi nad pravno) n n najmočnejša podrejenost v družinskem in dednem pravu, v javnem pravu več prostora za zakonodajalca sestavni deli muslimanske vere n osrednji pravni vir: Koran (sveto pismo in “civilni zakonik” obenem) n n ni ločitve države in cerkve Mohamed s svojimi izreki zapolnil pravne praznine pri uporabi Korana (“sveto izročilo” ali Sunna) soglasna mnenja pravnih strokovnjakov in teologov (Idžma) – dogma o nezmotljivosti kjer ni prejšnje rešitve: analogija ali Kijas ves Islam (1/6) ne uporablja tega prava (vpliv Zahoda)

n TRADICIONALNA VERSKA PRAVA n n hindujsko pravni sistemi v državah Daljnega vzhoda in v Afriki n bolj omejena in podrejena vloga tega prava v okviru celovitega normativnega sistema posamezne državne skupnosti