Prvi znanilci pomladi Mali zvonek Mali zvonek zvonek

Prvi znanilci pomladi

Mali zvonček

§ Mali zvonček (zvonček) raste na bolj vlažnih tleh. § Cveti od februarja do aprila. § Prepoznamo ga po značilnem kimastem cvetu. § Listi so suličasti. § Mali zvonček je poleg trobentice in velikega zvončka(kronice) eden najbolj znanih znanilcev pomladi.

Trobentica

§ Vsem dobro znana trobentica je najbolj razširjena predstavnica rodu jegličev v Sloveniji. § Raste na travnikih in v svetlih gozdovih, včasih že konec januarja, zagotovo pa v začetku pomladi, ponekod vse do maja. § Listi so nagubani in spodaj dlakavi, cvetovi so rumeni in so na kuštravodlakavih cvetnih pecljih, ki poganjajo iz korenike. § Trobentica je poleg zvončka ena najbolj znanih znanilcev pomladi.

Veliki zvonček

§ V Sloveniji spomladi rasteta dva zvončka, oba bližnja sorodnika narcis: v veliki zvonček (tudi kronica) in v mali zvonček § Ločimo ju že na prvi pogled, predvsem po obliki cveta – veliki zvonček ima vseh šest cvetnih listov enakih, pri malem pa so notranji listi mnogo krajši. § Kronico najdemo na vlažnih tleh, od nižine pa vse do gora. § V zemlji ima čebulico.

Pomladanski žafran

§ Pomladanski žafran raste od marca do maja na travnikih, pa tudi po gozdovih, po vsej Sloveniji. § Ima zvezdast cvet z dolgo cvetno cevjo, sestavljen iz šestih zraslih venčnih listov. § V Sloveniji rasteta dve podvrsti pomladanskega žafrana: vpomladanski žafran, ki ima cvet vijoličaste barve, vbeli žafran, ki ima cvet bele barve. § Rastlina ima v zemlji okrogel gomolj.

Črni teloh

§ Zakaj se roži s snežno belimi cvetovi reče črni teloh? § Odgovor se skriva v barvi korenine, ki je res črna. . . no, pa tudi cvetovi niso vedno snežno beli. Sčasoma se beli cvetovi obarvajo rdečkasto ali zelenkasto. § Od drugih telohov, črnega takoj ločimo po belem cvetu, ki navadno sam raste na vrhu neolistanega stebla. Pritlični listi so pernato deljeni, precej veliki, usnjati in zimzeleni.

Blagodišeči teloh

§ Blagodišeči teloh je v Sloveniji najbolj razširjena vrsta teloha z zelenim cvetom. § Raste od februarja do aprila, predvsem na gozdnih obronkih. § Steblo je razvejeno in ima deljene stebelne liste. § Cvet ima v premeru 4– 7 cm. § Cvetni listi so zeleni, široko jajčasti in se prekrivajo.

Podlesna vetrnica

§ Podlesno vetrnico spomladi opazimo na svetlih, bolj vlažnih gozdnih tleh. § Cvetovi so beli in zvezdasti. § So pomladne cvetice, ki zacvetijo, ko odcvetijo zvončki. V topli pomladi zelo hitro odcvetijo in uvenejo. § Korenine so rjave, z glavno koreniko in mnogimi stranskimi koreninicami.

Dišeča vijolica

§ Omamno dišeče cvetove dišeče vijolice od marca do maja opazimo v živih mejah, ob poteh, na gozdnih robovih in suhih travnikih. § Razširjena je skoraj po vsej Sloveniji. § Rastlina ima pritlike (podobno kot jagode). § Cvetovi so dišeči in zelo vijoličasti.

Jetrnik

§ Jetrnik je majhna, do 15 cm visoka cvetlica. § V marcu in aprilu jo lahko opazimo skoraj po vsej Sloveniji. § Listi so zimzeleni. § Cvetovi so modro lila. § Tik pod cvetom zrastejo trije majhni listi, podobni cvetni čaši.

Zapis v zvezek: Pomlad § Pomlad se začne 21. marca. Ta dan sta dan in noč enako dolga – ENAKONOČJE. Pomlad traja do 21. junija. § Sonce ogreje zemljo. Na plan pokukajo prve znanilke pomladi, drevje brsti in živali se pripravljajo za nove zarode. § Ljudje začnejo s pomladanskimi opravili na vrtu, polju in v sadovnjaku.

Prve pomladne cvetice § zvonček § trobentica § žafran

Zvonček ovoj - tulec cvet suličasta lista steblo čebulica s koreninicami

Trobentica cvet steblo list korenika s koreninicami

Žafran cvet list steblo gomolj

Konec Pripravila: Ema Hribovšek, OŠ Maksa Pečarja