POJEM PRAVNIH VIROV IN NJIHOVO ORGANIZIRANO NASTAJANJE Pojem

POJEM PRAVNIH VIROV IN NJIHOVO ORGANIZIRANO NASTAJANJE

Pojem pravnih virov n obvezne in vnaprej določene oblike (npr. ustava, zakon, uredba), v katerih nastajajo pravna pravila, ki so splošna in abstraktna ali pa kot takšna vsaj učinkujejo (npr. sodbe najvišjih sodišč v precedenč. sistemu) = ERGA OMNES n n FORMALNI PRAVNI VIRI (praktično najpomembnejši) materialni pravni viri: vsebinska plat (katera družbena razmerja naj bodo urejena) n n tudi interesna in vrednostna plat prava spoznavni pravni viri: dokumenti, besedila, ki omogočajo spoznavanje pravnih virov in njihovo vsebino (npr. uradna glasila, priročniki (npr. zbirke predpisov), komentarji zakonov, učbeniki)

Vrste formalnih pravnih virov n organizirano nastajanje form. pravnih virov n vsebina pravnega pravila načrtno oblikovana (npr. zakon, sodba) n n državno avtonomno naddržavno spontano nastajanja formalnih pravnih virov n vsebina pravnega pravila nastane spontano in neorganizirano (običaj, morala)

Organizirano nastajanje USTAVA n n n 1. v materialnem smislu („ustavna tvarina“; „družbena pogodba“, temeljni akt) 2. v formalnem smislu (najvišji pravni akt, določba drugo stopnjo) Preambula Splošne določbe Čovekove pravice Državna ureditev

ZAKON n formalna lastnost: glede na pravno moč v hierarhiji pravnih predpisov n n pravni akt, ki pooseblja 2. stopnjo prava (nižjo od ustave, a nadrejeno ostalemu pravu v državi) vsebinska lastnost: glede na njegovo težo/pravno moč n OSREDNJA DRUŽBENA RAZMERJA, NE TAKO TEMELJNA, DA BI JIH UREJALA ŽE USTAVA n v zakonu hipotetično vse tisto, kar ustava ne ureja

n n navadni zakon – sinonim za “zakon” ustavni zakon – praviloma sinonim za “ustavo” n nadrejen navadnemu zakonu; ista stopnja pravne veljave kot ustava n po Poslovniku (DZ) izdan za izvedbo ali spremembo ustave

n po normativni moči v SLO: enotni pojem zakona n deskriptivno n n n splošni (za vse pravne subjekte – ZS, ZZZ) specialni (izloča določeno tvarino in skupino pravnih subjektov): ZDSS, Zakon o ZZ kmetov s kolikšno stopnjo popolnosti urejajo posamezna družbena razmerja n n popolni zakon (v celoti: OZ, SPZ) – bolj unitarne države temeljni zakon (le temeljno: ZP) – bolj federacije

Zakonik n ali ‘kodeks’: v celoti, na enak način in sistematično ureja družb. razmerja na določ. širšem področju n n ni nadrejen drugim zakonom pomembnejša in dovolj stabilna razmerja n n n enoten sistem olajšuje preglednost (drugače več predpisov) zgodovinske velike kodifikacije civilnega prava (Code civil, ODZ) SLO: KZ, SZ, OZ, Pomorski zakonik, Družinski zakonik?

UREDBA kot osrednji (državni) podzakonski akt n izvršilni predpis mora temeljiti na aktu, ki ga izpeljuje (še posebej zakonodajnem aktu) n pooblastilo za njihovo izdajanje vsebovano že v ustavi in/ali zakonu (“pooblastitvena (izvršilna) klavzula”)

120. člen URS n Upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi Ustave in zakonov. n Kdaj izdati uredbo? samostojna ocena za izvrševanje zakona (splošno pooblastlio v ZVRS) n izrecno pooblastilo v zakonu (izvrševanje pravic in dolžnosti – ZVRS) n

Uredbe z zakonsko močjo n uredbe v sili (stiski): izredne razmere in vojno stanje n “uredbe z zakonsko močjo”: izdaja na predlog vlade pred. repub. , če se DZ ne more sestati n n tudi začasna razveljavitev ali omejitev večine ČP v potrditev DZ takoj, ko se sestane

Avtonomno pravno urejanje 1. Lokalna samouprava n 9. čl. URS: “V SLO je zagotovljena lokalna samouprava. ” n n vertikalna delitev oblasti 140. Čl. URS: pristojnost občin – lokalne zadeve, ki zadevajo prebivalce občine – samostojno urejanje n n n pokrajine? nadzor zakonitosti s strani države prenos državnih nalog – tudi nadzor primernosti in strokovnosti dela

ZLS n n (oblastni – prisilni) lokalni predpisi statut – “ustava” občine n n temeljna načela za org. in delov. občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev in druga vprašanja skupnega pomena odlok – občinski “zakon” odredbe, pravilniki, navodila nadzor: ministrstva – Vlada – US (splošni akti)

2. Gospodarske in negospodarske organizacije n n zakonski okvir države in nadzor zakonitosti gospodarske + negospodarske PO n statut (“ustava” PO) n n splošni pravni akt pravne osebe (njen namen, organizacijski ustroj + način delovanja) drugi interni akti: podzakonski akti (npr. pravilnik) nadzor: upravne inšpekcije (ministrstva), ne pa US, ker ne gre za “predpise” kot oblastne akte Kolektivna delovna pogodba

Viri mednarodnega prava n n mednarodne pogodbe mednarodni običaji mednarodna pravna načela mednarodna sodna in arbitražna praksa

Pravni viri EU n n primarna zakonodaja (temeljne pogodbe) sekundarna zakonodaja n splošni akti uredbe n direktive n n posamični akti odločbe (zavezujoče) n mnenja, priporočila (nezavezujoča) n n mednarodni sporazumi (s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami)