Struktura dispozicije doktorske disertacije in razlaga pravil o

Struktura dispozicije doktorske disertacije in razlaga pravil o pisanju znanstvenih besedil na FDV Doc. dr. Milan Brglez

Doktorska disertacija na 3. stopnji (57. in 56. čl. Pravilnika) = • mora biti samostojen in izviren prispevek k znanstveni disciplini, iz katere želi kandidat/-ka pridobiti doktorat znanosti. • lahko je sestavni del skupinskega dela, pri katerem pa mora biti • • razviden samostojen prispevek kandidata/-tke. ne sme biti krajša od 160 strani in ne daljša od 350 strani. mora biti napisana in urejena skladno z Navodili za urejanja znanstvenih in strokovnih besedil na FDV. bo sestavljena iz kazala, uvoda, glavnega besedila (razčlenjenega v poglavja in podpoglavja), sklepa, enotnega seznama uporabljene literature in virov ter stvarnega in imenskega kazala. v uvodu disertacije bo jasno povzeta teza iz dispozicije doktorske disertacije.

Dispozicija doktorske disertacije mora obsegati (48. čl. Pravilnika): 1. naslov (če je napisana v tujem jeziku, mora biti ob naslovu v oklepaju napisan tudi slovenski prevod); 2. na osnovi študija relevantne literature utemeljeno znanstvena relevantnost problematike proučevanja; 3. iz problematike proučevanja izpeljano ali z njo utemeljeno raziskovalno/a vprašanje/a, tezo/e ali hipotezo/e; 4. opis in utemeljitev raziskovalne metodologije, raziskovalnih metod in strukture disertacije; 5. odgovor na vprašanje, kaj naj bi bil izvirni prispevek disertacije k razvoju ustreznega znanstvenega področja; 6. kratko strukturo disertacije (v obliki kazala); 7. spisek temeljnih virov, na katere se bo opirala disertacija in na katere se že opira dispozicija. Obseg dispozicije (brez virov) 10 – 15 strani + izvedbeni načrt (50. čl. Pravilnika), ki ustreza dispoziciji doktorske disertacije in ki realistično opredeli časovni okvir raziskovanja in pisanja doktorske disertacije (obvezno priložiti 8. izvedbeni načrt – naloge in roki).

Preprost model raziskovanja (Ragin 2007, 72): Ideje / družbena teorija prevladujoče deduktivno retrodukcija ali prepričljiva povezava Analitični okviri Strategija pisanja Podobe prevladujoče induktivno Izkustveno gradivo / podatki

Opredelitev problema(tike) • Izhodišče za zastavitev znanstvenega vprašanja: • • • - metodološko naravnano raziskovanje (imam podatke in poznam metode) - teoretično naravnano raziskovanje (poznam teorijo ali teorije in iščem primere njene uporabe) - problemsko naravnano raziskovanje (instrumentalna in/ali kritična rešitev) Hipoteza odgovarja na ZAKAJ? Teza je triditev, ki jo (strategija proučevanja): a) potrjujemo b) ovržemo c) podkrepimo ali ošibimo Za znanost je konstitutivno, da je zmotljiva. Zdrava pamet ni znanost, jo pa, če je dobra, zna razložiti ali jo vsaj upošteva kot del problema. Tudi teorija je metoda oz. metodologija (nujna za preudarno posploševanje in abstraktnejša od proučenih primerov).

Dodana vrednost? • Predpostavlja poznavanje (študij) posamezne discipline, vede, poddiscipline ali področja proučevanja. Kaj me moti, ko • • naredim reprezentativen literature review? Nova teorija (redkeje metoda) za stare primere. Nov primer za uporabo stare teorije (redkeje metode). Primer (ki ga drugi še niso), na katerem primerjalno uporabljamo različne teorije (vsaj ene drugi niso). Interdisciplinano prepletanje teorij ali konceptov (koncepte se laže prenaša, a prevedene v kontekst področja proučevanja). Triangulacija metod(odlogij) kot približek objektivnosti. V pomoč analogije od drugod (lateralno in radiacijsko mišljenje). Potrebno jih je domisliti. Paziti na copyright in copyleft (znanstvena poštenost)!

Tri čudežne besede • Kontekstualizacija (širina) • • - območja in področja - (inter-/trans-)disciplinarna - teoretična Konceptualizacija (globina) - opredelitev in razdelava ključnih pojmov iz naslova in teze - definicija (statično) ali definiranje (procesno) - povezave med ključnimi pojmi Operacionalizacija (konkretizacija) - prehod od teorije v empirijo - merilo in/ali “znaki”, s katerimi “primemo”/prepoznamo pojme ali koncepte

FDV v pomoč koceptualizaciji (Hay 2002, 114): 1. Smo identificirali akterja ali akterje? 2. Je naš akter individualen ali kolektiven? 3. Če je kolektiven, ali lahko razložimo, kako je do tega kolektivnega delovanja prišlo? 4. Smo kontekstualizirali našega akterja ali akterje znotraj širših kontekstov? 5. Kako pomemben je kontekst, ki smo ga izbrali? 6. So še kakšni drugi relevantni konteksti, ki smo jih izpustili?

Cilji in strategije raziskovanja (Ragin 2007, 67) Cilji / Strategije Kvalitativne poglobljeno malo enot Primerjalne manj poglobljeno zmerno primerov Kvantitativne nekatere značilnosti veliko enot Prepoznavanje splošnih vzorcev - S P Preverjanje/izpopolnjevanje teorije S S P Napovedovanje - S P Interpretacija pomembnosti P S - Raziskovanje raznolikosti S P S Dajanje besede P - - Razvijanje novih teorij P P S

Kriteriji ocenjevanja dispozicije (52. čl. Pravilnika) • ali je predložena tema lahko predmet znanstvene obravnave? • ali je predlagana tema zastavljena tako, da od nje upravičeno • • • pričakujejo samostojen in izviren prispevek k ustreznemu znanstvenemu področju? ali so v dispoziciji zadosti jasno definirane ključne teze in vprašanja? ali je predvidena primerna metoda priprave disertacije? ali naslov in področje disertacije ustrezata predvideni vsebini? ali je navedena temeljna literatura s področja, ki ga kandidat/-ka namerava raziskovati v disertaciji? ali se predložena teza ustrezno razlikuje od kandidatovih oz. kandidatkinih zaključnih del na dosedanjih ravneh izobraževanja? ali je izvedbeni načrt stvaren in bo omogočil, da kandidat/-ka v roku dokonča doktorsko disertacijo.

Enotna pravila pisanja na FDV • Zakaj? • Znanstveno/strokovno besedilo = DOSLEDNO sklicevanje na USTREZNE vire a) primarne (dokumente) b) sekundarne (znanstvena besedila) c) terciarne (v pomoč in dopolnilo) • Oblikovne zahteve: obojestranska poravnava + font 12 + razmik 1, 5

Sklicevanje na vire • Chicago Manual of Style • za citiranje = jasno označeno v besedilu z • • narekovaji (krajši citati) ali obojestransko umaknjeno in praviloma drugačen font (daljši citati) + nujno stran(i) za povzemanje ≠ prepisovanje (povedati s svojimi besedami + praviloma stran(i)) navedenka v oklepajih v besedilu (opombah) + popolna informacija v enotnem seznamu virov pomen prepletanja referenc znotraj odstavka sprotne reference = seznam literature

Navajanje v besedilu/opombah (I) • • • Samostojni avtor (Katuranić 1993) Dva avtorja (Berger in Luckmann 1966/1988) Trije ali več avtorjev (Mowbray in drugi 1996) – V tem primeru morajo biti v seznamu virov navedeni vsi avtorji. • Navajanje točno določene strani ali razpona strani (Katuranić 1993, 23) (Katuranić 1993, 15– 21) – Točno določene strani morajo biti navedene vedno, ko gre za citat, ko se sklicujemo na določeno misel ali ko gre za podatek, ki smo ga pridobili iz navedenega vira. Za razpon strani uporabimo stični pomišljaj.

Navajanje v besedilu/opombah (II) • Navajanje določenih delov besedila, če zaradi • • • elektronskega dostopa ali narave besedila (če so npr. pomembnejša poglavja, odstavki, členi ali točke ipd. ) ni mogoče ali pa ni smiselno navajati strani (Waltz 1979, 1. pogl. ) Organizacija ali skupina kot avtor (Global Environment Coordination 1994) Organizacija ali skupina kot avtor, ko ni znano leto nastanka vira (Amnesty International, 7 tč. ) Primarni vir (dokument) namesto individualnega ali kolektivnega avtorja (Ustanovna listina Združenih narodov, 51. čl. )

Navajanje v besedilu/opombah (III) • Navajanje po drugem (sekundarnem) viru (Mannheim v Jambrek 1992, 33) – Če je le mogoče, preverimo in uporabimo prvotni vir. Ko to ni mogoče ali smiselno, moramo natančno navesti tudi stran(i) v sekundarnem viru, kjer je povzet ali citiran prvotni vir. • Več del istega avtorja z enako letnico (k letnici se dodajo • še črke po abecednem redu) (Luckmann 1988 a, 101; 1988 b) Hkratno navajanje več virov (ločimo jih s podpičji) (Luckmann 1996; Benko 1997; Bučar 1997) – Najprej navedemo starejše vire in potem novejše, med viri, ki so nastali v istem letu, pa uporabimo abecedno zaporedje.

Seznam virov - splošno • enoten seznam virov na koncu besedila: – – • • naslov Literatura urejen po abecedi priimkov avtorjev, imen institucij in naslovov dokumentov več virov istega avtorja uredimo po starosti od starejših k novejšim če se avtorji ali institucije ponavljajo, jih v celoti zapišemo le prvič in potem uporabimo --s poševnim tiskom poudarjeni tisti deli virov, ki nam omogočajo, da jih najlažje najdemo: – v primeru knjig njihovi naslovi; zbornikov naslovi zbornikov; člankov iz revij naslovi revij – primarnih virih (zlasti dokumentih) naslov dokumenta ali zbirke dokumentov (upoštevamo uradno sprejete zapise posameznih dokumentov, ker jih je na ta način najlažje najti in preveriti našo uporabo, enako velja za uveljavljene kratične naslove) več pravilnih načinov navajanja primarnih virov: - minimalno: Naslov. Leto. Nahajališče (zbirka, publikacija ali URL). - maksimalno: dodana še institucija, prevod naslova dokumenta, natančen datum sprejema itd. , pri čemer dodatne nebibliografske podatke (npr. število pogodbenic), ki pa so pomembni za našo uporabo ali pomen vira, zapišemo v sprotno opombo.

Seznam virov – primeri I • Samostojni avtor Jambrek, Peter. 1992. Uvod v sociologijo. Ljubljana: • • Državna založba Slovenije. Hay, Colin. 2002. Political Analysis. Houndmills: Palgrave. Ragin, Charles C. 2007. Družboslovno raziskovanje: enotnost in raznolikost metode. Ljubljana: FDV. Dva avtorja Berger, Peter in Thomas Luckmann. 1966/1988. Družbena konstrukcija realnosti. Ljubljana: Cankarjeva založba. Trije ali več avtorjev Mowbray, Carol T. , Susan Lanir in Marilyn Hulce, ur. 1985. Women and mental health: new directions for change. New York: Harrington Park Press. Zbornik Hewson, Martin in Timothy J. Sinclair, ur. 1999. Approaches to Global Governance Theory. Albany: State University of New York Press. Organizacija ali skupina kot avtor Global Environment Coordination. 1994. Facing the global environment challenge: A progress report on World Bank global environmental operations. Washington: Global Environment Coordination Division, Environment Dept. , The World Bank.

Seznam virov – primeri II • Poglavje v zborniku Palan, Ronen. 1999. Global Governance and • • • Social Closure or Who is to Governed in an Era of Global Governance? V Approaches to Global Governance Theory, ur. Martin Hewson in Timothy J. Sinclair, 55– 72. Albany: State University of New York Press. Knjiga, dostopna tudi v e-obliki Baker, Christopher Paul. 2002. Absolutism and the Scientific Revolution, 1600– 1720: A Biographical Dictionary. Westport: Greenwood Publishing Group. Dostopno prek: Net. Library. Članek v znanstveni reviji (samostojni avtor) Katunarić, Vjeran. 1993. Interkulturalizem. Teorija in praksa 30 (1– 2): 14– 25. Članek v znanstveni reviji (več avtorjev) Bachrach, Peter in Morton S. Baratz. 1963. Decisions and Nondecisions: An Analytical Framework. American Political Science Review 57 (3): 632– 42.

Seznam virov – primeri III • Članek v časopisu Daalder, Ivo in James M. Lindsay. 2003. American • • • Empire, Not 'If' but 'What Kind'. The New York Times, B 9 (10. maj). Časopisni članek (brez navedbe avtorja) Chicago Tribune. 1994. Gun injuries take financial toll on hospitals (24. februar). Članek v reviji, dostopni tudi prek interneta Hoffmann, Stanley. 2003. America Goes Backward. The New York Review of Books 50 (10). Dostopno prek: http: //www. nybooks. com/articles/16350 (18. marec 2008). Članek v časopisu, dostopnem tudi prek interneta Cooper, Robert. 2002. Why We Still Need Empires. The Guardian Unlimited, 7. april. Dostopno prek: http: //www. guardian. co. uk/Archive/Article/ 0, 4273, 4388915, 00. hml (18. marec 2008).

Seznam virov – primeri IV • Internetna stran, posamezna Prodi, Romano. 2001. An Enlarged and More United Europe, A Global Player: Challenges and Opportunities in the New Century. Dostopno • • • prek: http: //www. europa. eu. int/comm/laeken_council/ bruges_en. htm (9. september 2002). Internetna stran, celotna. World Health Organization. Dostopno prek: http: //www. who. int (17. junij 2006). Internetna stran, ni avtorja Splošna deklaracija človekovih pravic. 1948. Dostopno prek: http: //www. unhchr. ch/ udhr/lang/slv. htm (10. julij 2005). Gradivo za seje parlamenta in delovnih teles Državni zbor Republike Slovenije. Odbor za mednarodne odnose. 1997. Ocena stanja mednarodnih odnosov Republike Slovenije, 1. oktober. Vladni dokumenti Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije (MDDSZ). 2008 a. Prednostne naloge. Dostopno prek: http: //www. mddsz. gov. si/si/eu 2008_mddsz/ prednostne_naloge/ (3. april 2008). MDDSZ. 2008 b. Normativni program dela za leto 2008. Dostopno prek: http: //www. mddsz. gov. si/fileadmin/mddsz. gov. si/pageuploads/dokumenti__pdf/pd_ mddsz_08_splet. pdf (1. december 2009). Zakoni v Uradnem listu Zakon o zunanjih zadevah (ZZZ-1 -UPB-1). Ur. l. RS 113/2003 (20. november 2003).

Seznam virov – primeri V • Zakoni na internetu Zakon o zunanjih zadevah (ZZZ-1 -UPB-1). Ur. l. RS 113/2003. • • • Dostopno prek: http: //zakonodaja. gov. si/rpsi/r 06/predpis_ZAKO 3826. html (18. marec 2008). Mednarodne pogodbe v zbirki Pogodba o neširjenju jedrskega orožja – Treaty on the Non-Proliferation of Nuclear Weapons. 1968. 729 UNTS 161. Mednarodne pogodbe na internetu Pogodba o neširjenju jedrskega orožja – Treaty on the Non-Proliferation of Nuclear Weapons. 1968. Dostopno prek: http: //www. fas. org/nuke/control/npt/text/npt 2. htm (18. marec 2008). Sodbe sodišč v zbirki Military and Paramilitary Activities (Nikaragua proti ZDA). 1986 ICJ 4. Dokumenti mednarodnih institucij Evropska Komisija. 2004. Commission Staff Working Paper: Bosnia and Herzegovina – Stabilisation and Association Report 2004. Dostopno prek: http: //europa. eu. int/comm/external_relations/see/sap/ rep 3/co_Bi. H. pdf (12. april 2004). Odločitve mednarodnih institucij – pomemben naslov Združeni narodi. Generalna skupščina. 1970. Declaration on Principles of International Law Concerning Friendly Relations and Co-operation Among States in Accordance with the Charter of the United Nations. Resolucija 2526 (XXV), sprejeta 24. oktobra 1970. Dostopno prek: http: //ods-dds-y. un. org/doc/RESOLUTION/GEN/NR 0/ 348/90/IMG/NR 034890. pdf? Open. Element (2. avgust 2004).

Seznam virov – primeri VI • Resolucije mednarodnih organizacij – pomembna zaporedna številka • Varnostni svet. 1998. Resolucija 1174, S/RES/1174/1998. Dostopno prek: http: //ods-dds-ny. un. org/doc/UNDOC/GEN/N 98/167/ 58/PDF/N 9816758. pdf? Open. Element (20. avgust 2004). Resolucije mednarodnih organizacij – pomemben tudi naslov resolucije Generalna skupščina. 1970. Declaration on Principles of International Law Concerning Friendly Relations and Co-operation among States in accordance with the Charter of the United Nations – Deklaracija načel mednarodnega • • • prava glede prijateljskih odnosov in sodelovanja med državami v skladu z UL OZN, GA/RES/2526(XXV), sprejeta 24. oktobra 1970. Dostopno prek: http: //www 1. umn. edu/humanrts/instree/ principles 1970. html (8. marec 2006). Neobjavljeni viri Novak, Janez. 2006. Intervju z avtorjem. Celje, 15. maj. Televizijski prispevek TV Slovenija, 1. program. 2007. Dnevnik. Ljubljana, 13. april. Radijski prispevek Radio Slovenija, 1. program. 2006. Studio ob 17 -ih. Ljubljana, 13. maj.

Seznam virov – neobjavljeno • Working paper: Avesani, Renzo G. , Giampiero M. Gallo in Mark • • Salmon. 1995. On the Nature of Commitment in Flexible Target Zones and the Measurement of Credibility: The 1993 ERM Crisis. Firence: European University Institute, EUI Working Paper ECO, No. 95/6. Paper na konferenci: Doyle, Brian. 2002. Howling like dogs: Metaphorical language in Psalm 59. Prispevek predstavljen na Annual International Meeting for the Society of Biblical Literature, 19. – 22. junija, v Berlinu, Nemčija. Diplome, magisteriji in doktorati: Brglez, Milan. 2006. Pomen nepozitivističnih epistemoloških in realističnih ontoloških predpostavk za osmišljanje mednarodnih odnosov in metodologije njihovega proučevanja. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, FDV.