VELJAVNOST SPLONIH PRAVNIH AKTOV VELJAVNOST SPLONIH PRAVNIH AKTOV

VELJAVNOST SPLOŠNIH PRAVNIH AKTOV

VELJAVNOST SPLOŠNIH PRAVNIH AKTOV njihova OBVEZNOST v določenem pravnem redu (pravna varnost!) na določenem prostoru: krajevna veljavnost za pravne subjekte: personalna veljavnost v določenem času: časovna veljavnost. . . včasih tudi stvarna veljavnost: glede predmeta pravnega urejenja in njegove narave

1. Krajevna veljavnost splošnih pravnih aktov odvisna od krajevne pristojnosti posameznih državnih organov centralni državni organi (celotno ozemlje) unitarna država državni organi / organi lokalne samouprave federalna država krajevna veljavnost sploš. pr. aktov druga plat teritorialne suverenosti

objekti v tujini (ambasade, ladje, letala): poseben režim; k. d. v tujini zoper RS kolizija med dvema ali več pravnimi redi na območju določene države pravno razmerje s tujo prvino tujec povzroči škodo domačinu domačin se hoče poročiti s tujko kdo pristojen, katero pravo, pogoji izvršitve tuje odločbe (npr. pravo, kjer leži nepremičnina) MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO: zasebna razmerja z mednarodno vsebino (kot “domače pravo”)

2. Osebna veljavnost splošnih pravnih aktov za vse, ki so na ozemlju države ali delu tega ozemlja in jih zajame tipski znak (npr. vsakdo, državljan, polnoletna oseba. . . ) pri nekaterih splošnih pravnih aktih OSEBNO MERILO bolj poudarjeno posebne kategorije pravnih subjektov (študenti, vojni invalidi. . . ) izjeme – IMUNITETA (URS – domači funkcionarji; diplomati – MP)

3. Časovna veljavnost SPA I. Začetek veljavnosti SPA moderno pravo: SPA OBJAVLJENI preden pričnejo veljati vacatio legis (od objave do trenutka veljave): seznanitev naslovljencev URS državni predpisi v državnem uradnem glasilu lokalne skupnosti v njihovem glasilu. . . tudi druge pravne osebe (podjetja, zavodi. . . ) elektronska oblika Uradni list EU – 20 dni vacatio

dostopnost v času vakacijske dobe na oglasni deski posebni odtisi različna glasila uradna glasila: izvajanje javnih pooblastil državni uradni list (veljavnost na ozemlju celotne države) glasila lokalnih skupnosti vprašanje objave SPA rešeno v temeljnem pravnem aktu normodajnih subjektov (npr. statuti občin)

Vacatio legis načelno pravilo: 15 dni (URS): državni in lokalni predpisi lahko v aktu drugače določeno (še posebej pri virih avtonomnega prava – če ne uredijo, potem 15 dni) daljša doba (tudi več mesecev) zahtevni in pomembni zakoni (npr. Kazenski ali civilni zakonik) krajša doba ali celo z dnem objave naslovljenci bi lahko izigrali namen (odlok o cenah) naravne nesreče

razlika med pričetkom veljavnosti in pričetkom uporabe v končnih določbah

II. Konec veljavnosti SPA sam akt pove, kdaj se izteka določi kasnejši (mlajši) pravni akt (najpogosteje) nova ureditev, sprememba ali dopolnitev

višji SPA razveljavi nižjega (argument avtoritete: Lex superior derogat legi inferiori) mlajši razveljavi starejšega z nasprotno vsebino (časovni argument: Lex posterior derogat legi priori) mlajši specialnejši razveljavi starejšega splošnejšega, če prvi bolj specialno ureja tvarino, ki je bila prej opredeljena v splošnejšemu (argument specialnosti + časovni argument: Lex specialis posterior derogat legi generali priori)

Derogacijska klavzula razveljavitvena, odpravitvena v prehodnih in končnih določbah SPA IZRECNA (kateri zakoni oz. določbe) SPLOŠNA razveljavijo se “vsi predpisi, ki so v nasprotju” z novim zakonom

Problem pri splošni derogacijski klavzuli še posebej: ali mlajši splošnejši razveljavlja starejšega specialnejšega? npr. ko novi “krovni” zakon odpravlja različno urejanje določenega pravnega področja za različne vrste subjektov uporaba namenske metode razlage

Tudi. . . razveljavitev učinkuje ex nunc (od sedaj): novi akt razveljavlja starejšega od dne, ko je novi začel veljati US: zakon in drugi splošni akti SEU glede pravnih aktov ustanov EU odprava učinkuje ex tunc (od tedaj): starejši se razveljavlja za čas, ko je bil starejši v veljavi odprava “škodljivih pravnih posledic” v celoti US: “podzakonski” predpisi

Konec veljavnosti s trajnim izginotjem predmeta pravnega urejanja (učinkovitost nujna spremljevalka veljavnosti) npr. ukinitev določenega prevoznega sredstva, na katerega se je nanašal ustrezni prometni predpis

nastanek nasprotnega običaja (izjemoma) s svojo ustaljenostjo so iz formalnih pravnih virov izrinili pravila, ki dolgo niso bila učinkovita npr. v SFRJ: pravni posli, za katere se zahteva pisna oblika, so veljavni tudi, če niso sklenjeni v tej obliki, če so bili vsaj delno realizirani (npr. prenos nepremičnine) teorija o realizaciji pravnega posla, ki je bila nato sprejeta v ZOR (in danes v OZ)