Naravoslovje in tehnika 5 PREHRANJEVALNE VERIGE IN SPLETI

Naravoslovje in tehnika 5 PREHRANJEVALNE VERIGE IN SPLETI TER KROŽENJE SNOVI V NARAVI IZ ŽIVEGA V NEŽIVO IN NAZAJ M. Pavlin, OŠ Stopiče, PŠ Podgrad

Kaj se bomo naučili? • • • Kako razkrojevalci prispevajo k nastanku rodovitne prsti, kakšne bi bile posledice v naravi, če bi bilo premalo razkrojevalcev, kakšna je medsebojna odvisnost živih bitij v naravi.

Poleg rastlin, rastlinojedcev in mesojedcev je v naravi še ena skupina organizmov, ki jim pravimo RAZKROJEVALCI. • Razkrojevalci, kot že ime pove, razkrajajo mrtve ostanke drugih bitij, dokler od npr. živali ne ostanejo samo kosti.

Med najpomembnejšimi razkrojevalci so BAKTERIJE in GLIVE.

Ko rastlinam odpadejo listi ali odmre cela rastlina, razkrojevalci v tleh razgradijo snovi, iz katerih so rastline.

Razkrojevalci poskrbijo, da se snovi, ki so gradile živa bitja, spet vrnejo v tla.

Te snovi znova porabijo rastline, ki so hrana živalim. Tako snovi v naravi neprestano krožijo.

Delo razkrojevalcev izkoriščamo tudi ljudje, ko si pripravljamo KOMPOST. • V kompostnikih iz rastlinskih odpadkov nastaja naravno gnojilo. Razkrojevalci so NARAVNI SMETARJI, saj predelajo mrtve ostanke rastlin in živali v snovi, ki se vračajo v rastline.

Razkrojevalci sodelujejo pri nastanku RODOVITNE PRSTI.

VSEH SNOVI PA RAZKROJEVALCI NE MOREJO PREDELATI. Danes se zato srečujemo s preobilico odpadkov in problemom onesnaženosti okolja.

V naravi je ravnotežje med PROIZVAJALCI, POTROŠNIKI in RAZKROJEVALCI.

Človek je s kmetijstvom spremenil naravne prehranjevalne splete.

V različnih delih sveta za hrano pridelujejo različne rastline in gojijo različne živali. Zemljevid prikazuje nekatere najbolj značilne KULTURNE RASTLINE in ŽIVALI, ki jih gojimo v Sloveniji.

Z rastlinsko hrano bi lahko na Zemlji prehranili mnogo več ljudi, saj se v prehranjevalnih spletih s člena na člen prenese le ena desetina energije. • Vendar pa rastlinska hrana za ljudi ni dovolj, saj z rastlinami ne dobimo vseh snovi, ki jih potrebujemo za zdravo rast in razvoj.

Živa bitja, ki živijo v istem življenjskem prostoru, so med seboj povezana in drug od drugega odvisna.

Medved panda živi le v krajih, kjer raste bambus.

Zanimivost:

Kaj smo se naučili? • • • Vemo, kako razkrojevalci prispevajo k nastanku rodovitne prsti. Spoznali smo pomen razkrojevalcev pri kroženju snovi v naravi. Primerjali smo položaj človeka v prehranjevalnih verigah, če je lovec in nabiralec oziroma poljedelec in živinorejec. Spoznali smo najbolj značilne kulturne rastline in domače živali naših krajev. Spoznali smo, da so živa bitja, ki živijo v istem življenjskem prostoru, med seboj povezana in drug od drugega odvisna.