Knjiniarji v svetu EZ PLANKE NAD ZAPLANKANOST 2014

Knjižničarji v svetu ČEZ PLANKE NAD ZAPLANKANOST

2014 Učna mobilnost posameznikov Mobilnost učencev in osebja Mobilnost osebja in izobraževanje odraslih

Zakaj je treba pogledati čez planke? Razumevanje praks, politik in sistemov Razvoj in izboljšanje znanja in kompetenc v prelomnem času za knjižnice Prenos dobrih praks v slovensko okolje Vključevanje v mednarodno okolje, nove priložnosti sodelovanja, učenja Profesionalna in osebna samozavest Kulturne, jezikovne kompetence.

Zakaj male skupine? V mali skupini je vsakdo aktiven Udeleženci se dopolnjujejo, skupaj analizirajo videno in razmišljajo kako to uporabiti Po povratku se oblikuje tim s podobno izkušnjo, se podpira in razume, podobno razmišlja in lahko na daljši rok vpliva na knjižnice pri nas.

Pretekle mobilnosti 2005: domoznanci iz OOK na Irskem • Portal Ask. About. Ireland je bil model pri razvoju Kamre 2007: regijski koordinatorji na Danskem • Portal literatur. dk je spodbuda in model za dobreknjige. si 2008: informatiki iz OOK na Finskem • Rezultat: priročnik o e-poslovanju splošnih knjižnic 2012: knjižničarke, aktivne v stanovskih združenjih v Litvi • Rezultat: obisk 50 direktorjev litovskih knjižnic oktobra 2015 in podpis sporazuma o partnerstvu med ZSK in Litovskim združenjem splošnih knjižnic

Mobilnost 2015 Splošne knjižnice Barcelona, Zadar, Helsinki, Tårnby Odprt razpis, pogoji: ◦ mlajši od 45 let, ◦ jasno izražen interes in pričakovani učinki. Namen ◦ Kako vrhunske knjižnice odgovarjajo na izzive ◦ Kakšna je organizacijska klima, da omogoča te spremembe ◦ V kakšnem okolju knjižnice delujejo (npr. v Barceloni je knjižnica eden ključnih družbenih institucionalnih akterjev)

Fb: https: //www. facebook. com/knjiznicarjivsvetu Blog: http: //knjiznicarjivsvetu. blogspot. com/

Redefinicija vloge knjižnice: » from collection to connection « Od zbirke k uporabniku „poudarek se premika od knjižnične zbirke, od materiala, ki zaseda mesto na policah knjižnice, k uporabnikom in povezavi z njimi. Knjižnica dobiva nove funkcije in se v svoje okolje vključuje na širši podlagi. Kot prostor srečevanja, delovanja in sodelovanja poskuša postati središče družabnega in kulturnega življenja tudi z povezovanjem z drugimi ustanovami ter vnašanjem novih vsebin in storitev v svoj delokrog. “ „Razširiti svojo ponudbo. Zakaj vendar ne bi v knjižnico namestili šivalnega stroja, če si uporabniki to želijo? Zakaj ne nabaviti koles in jih ponujati v izposojo, ki je možna s člansko izkaznico? Zakaj ne nabaviti več namiznih iger? Saj ni potrebno vse v enem zamahu. “

Manj knjig, toliko bolj skrbno izbrana zbirka. Distribucija, specializiranost enot. V ospredju je knjižnica kot prostor. „Specificirana distribucija zbirke, ki zagotavlja njeno kvaliteto, ohranjevanje raznolikosti enot in pospešuje kroženje uporabnikov“ » Ponos na zbirko vsake knjižnice se mora umakniti morda sprva bolečemu spoznanju, da splošne knjižnice ne smejo biti klavstrofobična skladišča ali arhivi. «

Uporabnik v središču: svetovanje z ramo ob rami, zaupanje, vključevanje v razvoj storitev » Namesto, da uporabniku čez pult razlagamo zadeve, ga povabimo k sebi, z ramo ob rami razrešiva zadevo v trenutku! Pustimo jim, da pridejo v knjižnico s hrano in pijačo. Pustimo jim, naj se sezujejo, se udobno namestijo na stolih. «

Fleksibilnost, povezanost, organiziranost zaposlenih. Dobro planiranje, usmerjenost k rezultatom. Motivirani zaposleni, sprememba miselnosti „Da so zunaj naše knjižničarske mlečne ceste še druge galaksije, kjer morda veljajo popolnoma drugačne zakonitosti. “ „Spremeniti miselnost knjižničarjev. Morda najtrši oreh. Pa vendar. Da se. Preverjeno. « „Knjižnica kot » živ organizem « diha, če z njo dihajo tudi zaposleni. Motivirani zaposleni, ki uživajo v svojem delu. To se potem odraža tako na zaposlenih kot obiskovalcih – tu smo namreč drug zaradi drugega. “

Lokalna vpetost, povezovanje in sodelovanje z drugimi organizacijami „oba naju je navdušila orientiranost v lokalno okolje. Vsaka od enot, ki sva jo obiskala, je namreč izpostavila, da največji delež aktivosti, ki jih pripravljajo, uspejo uresničiti s pomočjo strokovnjakov/izvedencev/ljubiteljev iz lokalnega okolja. Na ta način knjižnica zmanjša stroške, po drugi strani pa resnično poveže skupnost. “

Prostovoljstvo „Ne zato, da bi nekdo drug namesto nas knjižničarjev opravljal določene naloge, ampak da bi pokazali, da lahko le s sodelovanjem rušimo miselne zidove; institucije, ki bi nudile prostor in vabile v svoje prostore tudi tiste, ki so še danes mnenja, da v knjižnici ne najdejo » nič zase «, kot tudi prostovoljci, ki bi se lahko obogatili s številnimi neformalnimi znanji in z dobrim občutkom posredovanja pomoči sočloveku in širši družbi. V tej » igri « ni poražencev, obstajajo zgolj zmagovalci. “

» Čeprav se knjižnice, problemi, izzivi in trendi, s katerimi se te (vsaj v razvitem svetu) soočajo, v resnici ne razlikujejo kaj dosti, pa so takšni notranji uvidi v drobovje kateregakoli sistema izredno dragoceni. Veliko namreč povedo o drugih, njihovi mentaliteti, načinih, kako delajo in delujejo, hkrati pa, če hočemo, tudi veliko o nas samih. Nočeva med vrsticami reči, da pri nas zaostajamo ali kaj podobnega oz. da je drugod samo lepše in boljše. Dejstvo je, da takšne poti nujno vodijo do (samo)refleksije, ki je predpogoj sprememb. Apelirava torej na odločevalce in strokovnjake v knjižničarstvu, naj čim več mlajših ljudi, ki še iščejo svojo pot in imajo dovolj energije in domišljije za korektive, redno pošiljajo na tovrstne ekspedicije v tujino. Samo tako se obzorje v resnici širi, samo tako lahko pride do potrebnega naboja, ki sproži preskok. Seveda se vedno da po evolutivni, "ziheraški" poti, a je potem vprašanje, če smo v resnici pogledali čez planke. Seveda ne praviva, da je treba principe in izkušnje iz tujega okolja brez premisleka in upoštevanja lastnih specifik presajati k nam. Škoda bi le bilo, da so takšni preskoki omogočeni redkim, ki potem doma, kamor prinesejo znanje in navdih (!), ne bi imeli sogovornikov in bi bili nerazumljeni. «