Strateki cilji in projekti Slovenije na podroju poveanja

Strateški cilji in projekti Slovenije na področju povečanja deleža OVE, s poudarkom na VE Cveto Kosec, Direktorat za energijo Kristalna palača - BTC Ljubljana, 17 junij 2019

Namesto uvoda: Kako nam je šlo v Sloveniji na področju OVE do sedaj?

3 Energetski koncept Slovenije Resolucija – usmeritve in vizija energetske politike Dolgoročna podnebna strategija Scenariji emisij 2050 Konzorcij NEPN Nacionalni energetsko podnebni načrt Akcijski načrt 2030 / 2040 (cilji, ukrepi) Skupni proces priprave - povezovanje aktivnosti! 1. 1. 2020 31. 12. 2019

4 Določitev ciljev do leta 2030 – NEPN Za primerjavo scenarijev, to je možnih poti, uporabljamo več različnih kriterijev: - ZANESLJIVOST in VARNOST oskrbe z energetskimi storitvami - KONKURENČNOST GOSPODARSTVA razpoložljiva in dostopna energija - OKOLJE zmanjševanje emisij TGP in drugih onesnaževal zraka, trajnostni razvoj - SOCIALNA KOHEZIVNOST energetska revščina in drugo

5 Oddelek B ANALITIČNE PODLAGE 1. Pregled in postopek priprave načrta Razsežnosti energetske unije Razogličenje Energetska učinkovitost Energetska varnost Notranji trg energije Raziskave, inovacije in konkurenčnost 2. Nacionalni cilji 3. Politike in ukrepi 4. Stanje in projekcije z obstoječimi ukrepi 5. Ocena učinka načrtovanih politik in ukrepov

6 Določitev ciljev do leta 2030 • Izboljšanje energetske učinkovitosti je izhodišče vseh scenarijev z dodatnimi ukrepi – “Energy efficiency first” scenarijska analiza ukrepov URE • Omrežje za distribucijo električne energije – hrbtenica bodočega prehoda v nizkoogljično družbo • Sprememba paradigme – z obstoječimi pristopi ne bo možno doseči ambicioznih energetskih in okoljskih ciljev • Negotovosti: gospodarska rast, cene energentov, tehnološki razvoj, stanovanjske površine, projekcije števila prebivalcev, …

7 Brez ukrepov (BU) Z obstoječimi ukrepi (OU) Cilj TGP 2050: Scenariji analize Z dodatnimi ukrepi (DU) Zmerno ambiciozen scenarij: - 80% Z dodatnimi ukrepi ambiciozni (DUA) Ambiciozen scenarij: -90% do -95% Neto ničelne emisije TGP (kombinacija s ponori LULUCF) NEPN: Do leta 2030 analiziramo tri različice razvoja OVE: več hidro, uravnotežen razvoj vseh OVE, več vetra in sonca

8 SKUPAJ razpršena OVE-E (brez lesne biomase) • Prevladujoča bo sončna energija – največ prispeva k povečanju • Iz 800 GWh leta 2017 v letu 2030 na: Ø 1. 100 - 1. 300 – 2. 700 GWh

9 Izzivi za bodočo zanesljivost in konkurenčnost oskrbe: • Kako zmanjšati potrebe po energiji v vseh sektorjih, zagotavljati prihranke energije z ukrepi URE • Kaj je realna zaveza R Slovenije glede cilja OVE: umeščanje v prostor (Natura 2000, CI in nekatere NGO), podporni ukrepi, tržni signali, čezmejni projekti, finančni mehanizem EU, statistični prenosi proizvodnje iz OVE med DČ, … • Odločitve glede deleža samozadostnosti na področju električne energije (katera proizvodnja, katere rezervne kapacitete in kje, uvoz? )

10 Drugi problemi ali kot je moderno „izzivi“ na področju vetrne energije: • Elektrodistribucijsko SN omrežje (običajno obstoječe omrežje omogoča v najboljšem primeru priklop samo ENE moderne vetrnice, drugače je pogoj investitorjem, da zgradijo svoj kablovod do RTP 110/20 k. V). • Problem regulacije nihanja napetosti na dolgih SN izvodih, kjer je malo odjema in velika proizvodnja iz VE, ki pa je kot vemo nezanesljiva in težko napovedljiva. • Stopnjuje se kampanja nasprotnikov VE zaradi škodljivih vplivov infrazvoka na ljudi in živali. Posledično se doma in v tujini povečujejo tudi minimalne razdalje od VE do stanovanjskih objektov.

11 Drugi problemi ali kot je moderno „izzivi“ na področju vetrne energije: • Uporaba načela previdnosti zaradi infrazvoka in dejstvo, da ima Slovenija močno razpršeno poselitev, v kombinaciji z zelo obsežnim območjem Natura 2000 (7. 681 km 2 oziroma 37, 5 % površine SLO), praktično ne omogoča postavitev večjega polja VE. • Kljub večkratnem zanikanju in razlagah, nekatere inštitucije in resorji še vedno kot možen negativen vpliv navajajo „onesnaženje podzemne/pitne vode in EMS)“.

12 Predstavil sem strateške usmeritve in predloge ciljev, ki si jih je postavila EU in SLO kot njen del. Ker pa iz izkušenj vemo, da je eno planiranje, drugo pa realizacija teh planov (primer AN OVE 2010 - 2020), bom namesto zaključka zapisal takole: Vprašanje: ali bomo v Sloveniji postavili še kakšno veliko VE? Odgovor: Da, vendar jih ne bo prav veliko! * * subjektivna ocena avtorja prispevka

13 Hvala za pozornost ! Cveto Kosec, sekretar Direktorat za energijo Sektor za oskrbo z energijo cveto. kosec@gov. si