ORIENTACIJA V PROSTORU ZEMLJEVID IN ORIENTACIJA Z ZEMLJEVIDOM

ORIENTACIJA V PROSTORU ZEMLJEVID IN ORIENTACIJA Z ZEMLJEVIDOM

Minka je bila na poti k prijateljici in se je po nekaj ulicah zgubila? Kaj zdaj? V roke vzame prenosni telefon in jo pokliče.

V neznanem kraju ali neznani pokrajini se znajdemo, se usmerimo, pridemo do cilja tako, da se orientiramo. Orientacija je določanje položaja osebe ali objekta v pokrajini po izstopajočih objektih ali po straneh neba.

NA KATERE NAČINE SE LAHKO ORIENTIRAMO? Za pot vprašamo domačine.

S pomočjo vidnih, izstopajočih točk, kot so zvoniki ali visoke stavbe.

Z navigacijsko napravo.

S pomočjo zemljevidov.

KAJ JE ZEMLJEVID? Je kos papirja, na katerem je pokrajina prikazana pomanjšano, največkrat iz ptičje perspektive. pogled od zgoraj, z višine

ZAKAJ SPLOH IMAMO ZEMLJEVIDE? o … da si neko nam neznano ali slabo poznano pokrajino predstavljamo in o … da se po njej premikamo tako, da se ne izgubimo.

Si predstavljate stare pomorščake, raziskovalce in osvajalce, ki so se podali v neznano deželo z veliko skrivnostjo – z zemljevidom?

o Mnogi stari zemljevidi so bili bolj podobni risbam kot zemljevidom.

Ste že slišali za Krištofa Kolumba? Kolumb je bil italijanski raziskovalec, ki je preplul Atlantski ocean v upanju, da najde pot do Indije. Šest let je iskal sponzorja za svojo odpravo v Indijo po zahodni poti okoli sveta. 6. septembra 1492 se je odpravil na pot z otoka La Gomera, ki je del kanarskih otokov in po petih tednih potovanja 12. oktobra dosegel Bahame pod zastavo Španije. Skupaj je med leti 1492 in 1504 opravil štiri potovanja, na katerih je prišel do Karibov in Južne Amerike. Na svojo prvo pot se je odpravil s tremi ladjami in okrog 90 člani posadke.

ORIENTACIJA Z ZEMLJEVIDOM

Ä Če se hočemo s pomočjo zemljevida orientirati in premikati se ga moramo naučiti uporabljati. Ä Večina zemljevidov ima ob prikazu pokrajine ali njenem delu zapisan še naslov ter nekatere druge podatke: § SMERI NEBA - označene so z vetrovnico. Če vetrovnica ni narisana, potem je sever na zgornjem robu zemljevida. § DATUM IZDELAVE – pove nam, kdaj je bil zemljevid narejen. Če je od tega poteklo že veliko let, se je v pokrajini verjetno že veliko spremenilo. Ali je zemljevid še uporaben? § AVTORJA IZDELAVE – npr. Geodetska uprava Republike Slovenije

OPREMA (ELEMENTI) ZEMLJEVIDA

2. STOPINJSKA (koordinatna) MREŽA 1. NASLOV ZEMLJEVIDA 3. LEGENDA 4. MERILO

1. NASLOV ZEMLJEVIDA Z njim spoznamo območje, pokrajino, kraj, ki ga zemljevid prikazuje.

2. STOPINJSKA (koordinatna) MREŽA Z njeno pomočjo lahko najdemo določeno mesto, vzpetino, reko… To naredimo s pomočjo črk in številk, ki označujejo posamezna polja.

Vaja Ä V katerem kvadratu se nahajajo mesta Ljubljana, Trbovlje in Celje? Ä Poimenuj jezero in reko v kvadratu I 3? Ä Poimenuj oznake kvadratov, v katerih leži Kozjansko (gričevje)?

3. LEGENDA V njej so prikazani in poimenovani KARTOGRAFSKI ZNAKI, ki so prikazani tudi na zemljevidu npr. naselja, ceste, železnice, vodovje ter nadmorske višine. Te so prikazane z barvno lestvico. Nekatere višine in globine so na zemljevidu zapisane s številko. Npr. Kum 1220 – kar pomeni, da je Kum visok 1220 metrov

4. MERILO Je razmerje , ki nam pove, za koliko smo pomanjšali pokrajino.

VRSTE ZAPISA MERIL

SLOVENIJA ŠTEVILČNO MERILO Merilo 1 : 500 000 1 cm na zemljevidu je 5 km v naravi GRAFIČNO (trakovno) MERILO OPISNO MERILO

MERJENJE RAZDALJ NA ZEMLJEVIDU S pomočjo MERILA ugotavljamo razdalje na zemljevidu in v naravi. Vse tri vrste zapisa (grafično, številsko in opisno merilo) povedo isto na različne načine.

UPORABA GRAFIČNEGA (trakovnega) MERILA Z ravnilom in šestilom izmerimo oddaljenost med dvema točkama ali krajema na zemljevidu. Pomagamo si lahko tudi z vrvico. To je najkrajša razdalja med dvema točkama ali krajema in jo imenujemo ZRAČNA RAZDALJA. Razdaljo, ki smo jo izmerili na zemljevidu, prenesemo na grafično merilo in dobimo razdaljo, za katero sta dva kraja oddaljena med seboj. 00

UPORABA ŠTEVILČNEGA MERILA Merilo 1 : 500 000 Merilo je prikazano š številkami in nam pove, da je 1 cm na zemljevidu 500 000 cm v naravi. Primer izračuna: Z ravnilom izmerim razdaljo med Postojno in Pivko. Ta je 2 cm. Račun: 2 x 500 000 cm = 1 000 cm Zračna razdalja med Postojno in Pivko je 1 000 cm.

UPORABA OPISNEGA MERILA 1 cm na zemljevidu je 5 km v naravi Merilo je opisano z besedami in nam pove, da je 1 cm na zemljevidu 5 km v naravi. Primer izračuna: Z ravnilom izmerim razdaljo med Postojno in Pivko. Ta je 2 cm. Račun: 2 x 5 km = 10 km Zračna razdalja med Postojno in Pivko je 10 km.

ZAPIS V ZVEZEK ORIENTACIJA V PROSTORU (SDZ/ 32 – 41) ZEMLJEVID IN ORIENTACIJA Z ZEMLJEVIDOM 1. ORIENTACIJA je določanje položaja osebe ali objekta v pokrajini po izstopajočih objektih ali po straneh neba. 2. ZEMLJEVID je kos papirja, na katerem je pokrajina prikazana pomanjšano v tlorisu iz ptičje perspektive. Sever (S) je na zgornjem robu. 3. GEODET meri razdalje v naravi za potrebe izdelave zemljevida. 4. KARTOGRAF je strokovnjak za risanje in izdelavo kart – zemljevidov.

V zvezek prepiši tudi miselni vzorec na naslednji strani!

2. STOPINJSKA 1. NASLOV ZEMLJEVIDA (koordinatna) MREŽA 3. LEGENDA - kartografski znaki - nadmorska višina - barva OPREMA (ELEMENTI) ZEMLJEVIDA 4. MERILO je razmerje, ki nam pove za koliko smo pomanjšali pokrajino GRAFIČNO (trakovno) ŠTEVILČNO Merilo 1 : 500 000 OPISNO 1 cm na zemljevidu je 5 km v naravi

V zvezek prepiši in reši nalogo na naslednji strani! Navodilo: NPR. : Z ravnilom izmeri razdaljo med krajema na zemljevidu Slovenije in izračunaj njuno zračno razdaljo. Novo mesto - Črnomelj Izmerjena razdalja na zemljevidu =7 cm Zračna razdalja 7 x 5 km = 35 km

MERILO - vaja ZRAČNA RAZDALJA je najkrajša razdalja med dvema točkama ali krajema. Izmerimo jo z ravnilom.

Pisno reši še 1. vajo v SDZ, na str. 37.