SEVERNA EVROPA SE NORDKAPP najseverneja toka evropskega kontinenta

SEVERNA EVROPA (=SE)

NORDKAPP – najsevernejša točka evropskega kontinenta

Polnočno sonce

Stavkirke

A. Dežela tisočerih jezer. B. Naravni most. C. Dežela ognja in ledu. D. Sopotnica Slovenije v neodvisnost. E. Dežela številnih otokov in čeri, jezer in gorskih rek. F. Država z velikimi zalogami nafte in rib. G. Glede na lego in jezik najbližja Finski. H. Sredinska država “pribaltskega trojčka”.

Švedska prestolnica Stockholm

b) PRIBALTSKE DRŽAVE • L _ _ (V _ _ _ ), • L _ _ _ (R _ _ _), • E _ _ _ _ ( T _ _ _); “ do leta 1990 del države SOVJETSKA ZVEZA”

Latvijska prestolnica Riga

Pokrajinska raznolikost SE

2. Naravne enote SE: a) SKANDINAVSKO GOROVJE • • staronagubano / grudasto gorovje, nastalo v starem zemeljskem veku / paleozoiku, • težko prehodno gorovje.

b) BALTSKI ŠČIT in RUSKA PLOŠČA • stare uravnave, • nastale v predkambriju, • najstarejši del Evrope. c) Severni del NEMŠKO-POLJSKEGA NIŽAVJA • polotok JUTLANDIJA in otoki Danske č) ISLANDIJA • vulkanski otok

Baltski ščit / Finska plošča na območju jezera Inari

3. Preoblikovanje zemeljskega površja a) CELINSKA POLEDENITEV • • v pleistocenu, posledično so nastali: Ø FJORDI in FJELLI v Skandinavskem gorovju, Ø ledeniška jezera in ledeniška morena na Baltskem ščitu;

ü FJORD = nekdanja rečna dolina, ki so jo ledeniki razširili in poglobili. Ko se je ledenik umaknil, je dolino zalilo morje. ü FJELL = planotasto površje, ki se dviga nad fjordom, ponavadi prekrito z ledenim pokrovom. Nastanek fjorda:

FJORD FJELL

Tisočera ledeniška jezera “finskega pojezerja”

b) Vulkani, potresi in tektonika • • Islandija, posledično nastajajo GEJZIRI, vulkanski izbruhi, topljenje ledu. ü GEJZIR = vrsta vulkanskega izbruha, izbruh pare in vroče vode, značilno za Islandijo.

gejzir Strokur

Modra laguna je znano kopališče z geotermalno vodo

Notranjost rastlinjaka, ki ga ogreva vroča voda

4. Podnebni dejavniki so: Ø lega v zmerno toplem in mrzlem / polarnem toplotnem pasu (meja je severni tečajnik); Ø blažilen vpliv toplega SEVERNOATLANTSKEGA morskega toka na obale Norveške in Švedske, ki zato ne zamrznejo; Ø vpliv CELINSKOSTI / KONTINENTALNOSTI (z oddaljenostjo od morja se veča temperaturna amplituda in manjša količina padavin).

ü Zakaj obale Norveške in Švedske vse do Nordkappa pozimi ne zamrznejo, Baltsko morje, Botnijski in Finski zaliv pa so zaledeneli več kot pol leta?

5. Podnebno-rastlinski tipi SE Oceansko / namorsko p. Polarno / mrzlo / p. večnega snega in ledu Zmernohladno p. Subpolarno / tundrsko p. Ølistnati gozd, Øtravniki ¨Danska, ¨Obale Nor. in Šve. iglasti gozd / TAJGA ¨Šve. , Fin. , ¨Pribaltske države mahovi, lišaji, zelišča / TUNDRA nad tečajnikom

Obsežni iglasti gozdovi / TAJGA na Finskem

TUNDRA na skrajnem severu Švedske

Jezikovna sestava SE

Gostota in razporeditev prebivalstva SE

6. GERMANI ¨Švedi, ¨Norvežani, ¨Danci, ¨Islandci; Kdo živi v SE? UGROFINCI ¨Finci, ¨Estonci, ¨LAPONCI; BALTI ¨Litovci, ¨Latvijci;

Značilen skandinavski tip arhitekture

7. Značilnosti GOSPODARSTVA SE: a) Skandinavske države sodijo med gospodarsko najbolj razvite države sveta. b) Gospodarstvo temelji na znanju in izrabi lastnih naravnih virov (= gozdovi, reke, rude, nafta, ribe).

Danska kmetijska pokrajina

Predelava lesa na Finskem

Hidroelektrarne v norveških fjordih

c) Finska in Švedska imata največ gozda v Evropi – papirna in pohištvena industrija. d) d) Norveška ima veliko energetskih virov: nafto v Severnem morju in hidroelektrarne v fjordih. e) Danska ima visoko razvito kmetijstvo in je velik izvoznik hrane. f) Islandija, Norveška in Danska so ribiške velesile.

Ribja farma na Lofotih na Norveškem (polenovke ali trske)

g) Gospodarstvo pribaltskih držav še čuti posledice socialistične preteklosti. h) Pribaltske države nimajo rudnih bogastev, najpomembnejša dejavnost je živinoreja.