Pravne meje evropske politine skupnosti Matej Accetto Fakulteta

(Pravne) meje evropske politične skupnosti Matej Accetto Fakulteta za družbene vede, 3. 12. 2010

Kaj je pomen izraza “evropski”? Besedilo Komisije The Challenge of Enlargement (pripravljeno pred srečanjem Evropskega sveta v Lizboni leta 1992): “[Izraz ‘evropski’] združuje geografske, zgodovinske in kulturne prvine, ki prispevajo k evropski identiteti. Skupne izkušnje soseščine, idej, vrednot in zgodovinskega medsebojnega (so)delovanja (interakcije) ni moč strniti v preprost obrazec in bo podvržena ponovnemu razmisleku vsake naslednje generacije”

Zakaj je razumevanje pojma “evropski” pomembno? 237. člen Rimske pogodbe o ustanovitvi EGS: “Vsaka evropska država lahko zaprosi za članstvo v Skupnosti. […]” Člen O Pogodbe o Evropski uniji (Maastricht): “Vsaka evropska država lahko zaprosi za članstvo v Uniji. […]”

Evropska unija kot unija evropske identitete in vrednot 49. člen Pogodbe o EU (Amsterdam): “Vsaka evropska država, ki spoštuje načela iz člena 6(1), lahko zaprosi za članstvo v Uniji. […]” Člen 6(1) PEU: “Unija temelji na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države, na načelih, ki so skupna vsem državam članicam. . ”

Člen 6(1) PEU: Unija temelji na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države, na načelih, ki so skupna vsem državam članicam. 11. člen PEU (SZVP): 1. Unija določi in izvaja skupno zunanjo in varnostno politiko, ki zajema vsa področja zunanje in varnostne politike in katere cilji so: – zaščititi skupne vrednote, temeljne interese, neodvisnost in celovitost Unije skladno z načeli Ustanovne listine Združenih narodov; – […] – razvijati in utrjevati demokracijo in načelo pravne države ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. . 2. člen PUE in 2. člen PEU po Lizbonski pogodbi: Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost in enakost med ženskami in moškimi. Člen 292(1) PUE (SZVP) in 21(1) po-lizbonske PEU: Unijo pri njenem delovanju na mednarodni ravni vodijo načela, ki so bila podlaga njenega nastanka, razvoja in širitve in ki jih želi s svojim delovanjem tudi spodbujati v svetu: demokracija, pravna država, univerzalnost in neločljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva, enakosti in solidarnosti ter spoštovanje načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava.

Evropska unija kot unija evropske identitete in vrednot 49. člen Pogodbe o EU (Amsterdam): “Vsaka evropska država, ki spoštuje načela iz člena 6(1), lahko zaprosi za članstvo v Uniji. […]” Člen 6(1) PEU: “Unija temelji na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države, na načelih, ki so skupna vsem državam članicam. ”

Köbenhavnska pristopna merila Sklepi Evropskega sveta v Köbenhavnu (1993): “Članstvo zahteva, da je država kandidatka dosegla stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, načelo pravne države, človekove pravice ter spoštovanje in varstvo manjšin, obstoj delujočega tržnega gospodarstva in sposobnost, da se spopade s konkurenčnimi pritiski in tržnimi silami znotraj Unije. Članstvo predpostavlja sposobnost kandidatke, da prevzame obveznosti iz naslova članstva, vključno z izpolnjevanjem ciljev politične, ekonomske in monetarne unije. ”

Stranpoti med Köbenhavnom in Amsterdamom Köbenhavnska politična merila za države kandidatke: “stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, načelo pravne države, človekove pravice ter spoštovanje in varstvo manjšin” Člen 6(1) PEU: “Unija temelji na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države, na načelih, ki so skupna vsem državam članicam. ”

Stranpoti med Köbenhavnom in Amsterdamom – nadaljevanje Opombi k Rednemu poročilu Komisije o napredku kandidatk za leto 2002: “Politična merila, opredeljena v Köbenhavnu, so bila v glavnem postavljena kot ustavno načelo v Pogodbi o Evropski uniji. ” Trije možni razlogi za “spregled” v PEU: n V Uniji ni notranjega soglasja (ali sploh razprave) o manjšinski problematiki. n Med državami članicami obstajajo velike razlike in manjšinsko varstvo ni med prioritetami delovanja EU. n Težave z definicijo.

Razlogi za vključitev manjšinskega varstva med pristopna merila za države Srednje in Vzhodne Evrope v devetdesetih letih n n iskreni “humanitarni” razlogi širše politične implikacije (begunci, nestabilnost v regiji) strah pred razmahom “otokov brezpravja” preizkus politične zrelosti Prav(n)a naloga: iskanje oprijemljivih definicij in pravno uporabljivih standardov.

Prosti pretok blaga: Od Dassonvilla do Kecka

Prepoved količinskih omejitev q q Člen 34 PDEU Med državami članicami so prepovedane količinske omejitve pri uvozu in vsi ukrepi z enakim učinkom. Člen 35 PDEU Količinske omejitve pri izvozu in vsi ukrepi z enakim učinkom so med državami članicami prepovedani.

Utemeljitev izjem q Člen 36 PDEU Določbe členov [34] in [35] ne izključujejo prepovedi ali omejitev pri uvozu, izvozu ali blagu v tranzitu, če so utemeljene z javno moralo, javnim redom ali javno varnostjo, varovanjem zdravja in življenja ljudi, živali rastlin, varstvom nacionalnih bogastev z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo ali z varstvom industrijske in poslovne lastnine. Vendar te prepovedi ali omejitve ne smejo biti sredstvo za samovoljno diskriminacijo ali prikrito omejevanje trgovine med državami članicami.

Zadeva 8/74 Dassonville, [1974] ZOdl. 837: q q 5. Vsa pravila trgovanja, ki so jih sprejele države članice in ki bi lahko neposredno ali posredno ter dejansko ali potencialno ovirala promet znotraj Skupnosti, je treba šteti za ukrepe z enakim učinkom, kot ga imajo količinske omejitve. 6. Ob odsotnosti sistema Skupnosti, ki bi potrošnikom zagotavljal avtentičnost oznake o izvoru izdelka, lahko država članica izvaja ukrepe, s katerimi skuša glede tega preprečiti nepošteno prakso, vendar sme te ukrepe izvajati le pod pogojem, da so razumni, ter tako, da zahtevana dokazna sredstva ne smejo imeti učinka omejevanja trgovine med državami članicami in morajo posledično biti dostopna vsem državljanom Skupnosti.

Zadeva 120/78 Cassis de Dijon, [1979] ZOdl. 649: q 14. Iz zgoraj navedenega jasno izhaja, da zahteve o minimalni vsebnosti alkohola v alkoholnih pijačah ne služijo namenu, ki je v splošnem interesu in ki bi kot tak imel prednost pred zahtevami prostega pretoka blaga, ki je eno izmed temeljnih pravil Skupnosti. […] Razvidno je torej, da minimalna vsebnost alkohola, ki jo država članica v svoji zakonodaji enostransko določi kot pogoj za trženje alkoholnih pijač, pomeni oviro v trgovini, ki ni združljiva z določbami 30. člena Pogodbe. […]

Združeni zadevi C-267 in 268/91 Keck, [1993] ZOdl. I-6097: q 16. Nasprotno pa, drugače kot je bilo prej razsojeno, uporaba nacionalnih določb, ki omejujejo ali prepovedujejo določene tržne režime, za izdelke iz drugih držav članic ni take narave, da bi ovirala, neposredno ali posredno, dejansko ali potencialno, promet med državami članicami v smislu sodbe Dassonville (zadeva 8/74 [1974] ZOdl. 837), če te določbe veljajo za vse relevantne trgovce, ki delujejo na ozemlju države članice in če učinkujejo na enak način, tako pravno kot dejansko, na trženje domačih izdelkov in tistih iz drugih držav članic.