Evropska pravna fakulteta Vaje t 4 EVROPSKA UNIJA

Evropska pravna fakulteta Vaje št. 4: EVROPSKA UNIJA in njeni PRAVNI VIRI Mag. Matej Avbelj, LL. M Doktorski raziskovalec European University Institute, Florence, Italy 1

Evropska unija 1. 2. 3. 4. NASTANEK INSTITUCIJE PRAVNI RED PRAVNI VIRI 2

Primerjava pravnih virov: država / EU DRŽAVA (primer: Slovenija) 1. AKTI DRŽAVNE OBLASTI v Akti zakonodajne oblasti v v Ustava, zakon, proračun, poslovnik, parlamentarni odlok, resolucija, deklaracija, priporočilo, izjava, sklep Akti izvršno-upravne oblasti v v v Akti šefa države (tudi uredba z zakonsko močjo) Akti vlade (uredba, odlok, poslovnik, sklep, proračunski mem. ) Akti ministrov (pravilnik, uredba, navodilo, interni akti) v Akti sodne oblasti 2. MEDNARODNI AKTI 3. AKTI AVTONOMNIH OBLASTI 3

Acquis Communautaire – Pravni viri EU (ES) 1. PRIMARNI VIRI PRAVA EU v Ustanovne pogodbe (so akti držav članic (DČ)) v v Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti Pogodba o Evropski uniji (iz Nice, velja od feb 2003) v Pristopne pogodbe držav članic (akti DČ in institucij Skupnosti) ******** v Mednarodni sporazumi ES (DČ in institucije Skupnosti) v v v Pridružitveni sporazumi Sporazumi o sodelovanju Trgovinski sporazumi 4

Sekundarni pravni akti 2. SEKUNDARNI PRAVNI VIRI (akti Skupnosti) v Uredbe (Regulations) v Direktive (Directives) v Odločbe (Decisions) v Priporočila (Recommendations) v Mnenja (Opinions) Article 249 TEC (PES) “In order to carry out their task and in accordance with the provisions of this Treaty, the European Parliament acting jointly with the Council, the Council and the Commission shall make regulations and issue directives, take decisions, make recommendations or deliver opinions. ” 5

SEKUNDARNI PRAVNI AKTI ES UREDBA (Regulation) je splošno veljavna. Zavezujoča je v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah (249/2 PES). v Splošno veljavna = naslovljena je na vse države članice v Zavezujoča v celoti (drugače kot direktiva) v Neposredno uporablja v vseh državah: v takšna kot je, se uporablja v vseh državah članicah, ne da bi jo bilo potrebno prenesti v nacionalni pravni red. Tudi posamezniki se lahko direktno sklicujejo nanjo pred nacionalnimi sodišči. v Uredba je tako AKT UNIFIKACIJE. 6

SEKUNDARNI PRAVNI AKTI ES DIREKTIVA v je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede cilja, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim organom izbiro oblike in metode (249/3 PES). v AKT HARMONIZACIJE (PRIBLIŽEVANJA) v Lahko je naslovljena samo na posamično državo članico. v Ni neposredno uporabljiva – potrebno jo je prenesti (to transpose) v nacionalni pravni red. v Pred prenosom v nacionalni pravni red, se posamezniki ne morejo sklicevati nanjo pred nacionalnimi sodišči: RAZEN v ČE DRŽAVA DIREKTIVE NI PRAVOČASNO ALI PRAVILNO IMPLEMENTIRALA (PRENESLA) v ČE SO NJENE DOLOČBE JASNE, DOLOČNE IN BREZPOGOJNE 7

SEKUNDARNI PRAVNI AKTI ES ODLOČBA v Odločba je v celoti zavezujoča za vse, na katere je naslovljena. (249/4 PES) PRIPOROČILO IN MNENJE v v v Načeloma nista pravno zavezujoča – v strogem smislu zato nista formalni pravni vir Priporočilo npr. naslovnika poziva k določenemu ravnanju Mnenje: gre za oceno določene situacije s strani institucije 3. TERCIARNI PRAVNI AKTI v v Izvršilni predpisi po vsebini, po imenu pa enaki sekundarnim pravnim virom (uredbe, direktive, odločbe) Največ jih izda KOMISIJA na podlagi delegirane pristojnosti s strani Sveta. 8

PRAVNI AKTI V II. in III. STEBRU EU II. STEBER: SKUPNA ZUNANJA IN VARNOSTNA POLITIKA v v v Načela in splošne smernice skupne zunanje in varnostne politike Skupne strategije Skupne akcije Skupna stališča Sistematično sodelovanje med DČ pri izvajanju politik III. STEBER: PRAVOSODNE IN NOTRANJE ZADEVE v v Skupno stališče (common position) do specifične zadeve Okvirni odlok (framework decision) za namene približevanja predpisov DČ Odločba (decision) za dosego kateregakoli cilja v obsegu III. stebra Konvencije (conventions) predlaga Svet, ratificirajo DČ Tu imajo zakonodajno iniciativo DČ in Komisija, odloča pa Svet in to s soglasjem. 9

POMEMBNE RAZLIKE V PRIMERJAVI Z NACIONALNIM PRAVNIM REDOM FORMALNE RAZLIKE: v Obstoj več vrst postopkov sprejemanja sekundarnih pravnih aktov (I. STEBER = ES) v Odvisno od pravne podlage v KOMISIJA v Zelo redko, (86/3 PES, država in javna podjetja) v KOMISIJA + SVET v Na področju svobodnega gibanja delavcev, kapitala, ekonomske politike in skupne trgovinske politike. 10

RAZLIKE v KOMISIJA + SVET + PARLAMENT v POSTOPEK POSVETOVANJA v Svet je samo dolžan pridobiti mnenje parlamenta, ni pa mu dolžan slediti. v POSTOPEK SODELOVANJA v Se uporablja, kadar Pogodba, določa, da se nek akt sprejme v skladu s členom 252. Prvič uveljavljen v Enotnem evropskem aktu (Single European Act). v Parlament ima na voljo 2 branji, ne more pa preprečiti sprejema akta, saj ga lahko Svet tudi v primeru nasprotovanja sprejme s soglasjem. 11

RAZLIKE v POSTOPEK SOODLOČANJA v Parlament lahko prepreči sprejem akta v Ta postopek se uporablja vse pogosteje, z ustavno pogodbo pa naj bi postal pravilo. v POSTOPEK PRIVOLITVE v Parlament mora dati soglasje k sprejemu akta v Primer: za sprejem novih članic v EU v KDO IMA ZAKONODAJNO INICIATIVO V ES? v v v Komisija (praviloma) predlaga pravne akte iz I. stebra Svet (208. člen PES) lahko pozove Komisijo, naj preuči določeno področje in predlaga ustrezne ukrepe (formalno ne veže) Parlament ima podobno možnost v 192. členu PES 12

RAZLIKE NAČELO INSTITUCIONALNE URAVNOTEŽENOSTI v V ES v nasprotju z ureditvijo v državah ni prisotna klasična delitev funkcij oblasti, ni nadrejenosti ene institucije nad drugo. HIERARHIJA NORMATIVNIH PRAVNIH AKTOV v Primarni pravni akti EU (tudi mednarodni sporazumi, ki jih ta sklene) so nadrejeni sekundarnim pravnim aktom EU. Med sekundarnimi pravnimi akti ni klasične hierarhije. v Hierarhija med sekundarnimi in terciarnimi pravnimi akti. Sekundarni so nadrejeni terciarnim. v Med pravnimi akti EU in nacionalnimi pravnimi akti ne gre za hierarhično razmerje, ampak za razmerje prirejenosti. Pravni akti EU veljajo v skladu z merili veljavnosti ustanovnih pogodb EU na svojem področju veljavnosti. Nacionalni pravni akti veljajo v skladu z ustavo na svojem področju veljavnosti. Gre za dva prirejena, avtonomna pravna reda. v UREJANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC v V ES v vseh pravnih aktih v Ustavna pogodba prinaša spremembo: samo z zakoni. 13

RAZLIKE ODNOS MED FORMO IN VSEBINO (SEKUNDARNIH) PRAVNIH AKTOV EU Država: pravilo je, da formalni pravni viri vsebujejo splošna in abstraktna pravila, ki so glede na svojo pomembnost ustrezno locirana v hierarhiji formalnih pravnih virov. v Ustava ureja materio constitutionis; zakon le-to konkretizira, še vedno na originaren način določa pravice in dolžnosti, uredba kot izvršilni predpis še bolj konkretizira itd. v EU: Iz samega poimenovanja akta (uredba, direktiva, odločba itd. ) ne moremo sklepati kakšne vrste pravnih pravil vsebuje, zato je vselej (in bolj kot v državi) potrebna tudi vsebinska presoja akta. v PES kot “ustava ES” ne vsebuje le materia constitutionis v Odločba lahko vsebuje tudi splošne in abstraktne pravne norme itd. 14

ŠE DRUGI IN NEKATERI POSEBNI PRAVNI AKTI INSTITUCIJ EU v INTERNI AKTI INSTITUCIJ v poslovniki itd. , pomembni v kolikor imajo eksterne učinke v INTERINSTITUCIONALNI AKTI v Dogovori med institucijami, tudi skupne deklaracije Komisije, Parlamenta in Sveta glede pomembnih političnih vprašanja in tudi drugih oblik med-institucinonalnega sodelovanja. v PRORAČUNSKI AKTI v SOFT-LAW v Resolucije, deklaracije, akcijski programi, sporočila, bele knjige, zelene knjige, smernice, poročila, “road-maps”, memorandumi. v V načelu formalno nezavezujoči, vendar če po vsebini vsebujejo pravna pravila, ki narekujejo določeno vedenje in ravnanje, jih je sodišče priznalo tudi kot zavezujoče. Pomen vsebinske presoje. 15

SODNA PRAKSA SODIŠČA EVROPSKIH SKUPNOSTI Sodišče Evropskih Skupnosti v Njegove sodbe imajo precedenčno veljavo – so formalni pravni vir prava EU, lahko tudi z učinkom erga omnes in ex tunc. v v Ali ima posameznik dostop do Sodišča ES? v v Pomen splošnih načel Skupnostnega prava, kot so se razvila v sodni praksi Sodišča ES. DA, in to na 2 načina: v Postopek direktne pritožbe po 230. členu PES v Prek postopka predhodnega odločanja po 234. členu PES Pomen postopka predhodnega odločanja za odnos med nacionalnimi sodišči in Sodiščem ES. 16

KAKŠNE SPREMEMBE NA PODROČJU PRAVNIH VIROV (MORDA) PRINAŠA USTAVNA POGODBA? I-33. člen ustavne pogodbe v ZAKONODAJNI AKTI: v v v IZVRŠILNI PREDPISI: v v v Evropski zakon je zakonodajni akt, ki se splošno uporablja. Zavezujoč je v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. Evropski okvirni zakon je zakonodajni akt, ki je za vsako državo članico, na katero je naslovljen, zavezujoč glede cilja, ki ga je treba doseči, vendar prepušča nacionalnim organom izbiro oblike in metod. Evropska uredba (delegirana/izvedbena) je akt, ki nima narave zakona in se splošno uporablja za izvajanje zakonodajnih aktov in nekaterih določb Ustave. Lahko je bodisi v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah ali pa je zavezujoča za vsako državo članico, na katero je naslovljena, glede cilja, ki ga je treba doseči, vendar prepušča nacionalnim organom izbiro oblike in metod. Evropski sklep je v celoti zavezujoč akt, ki nima narave zakona. Če določa tiste, na katere je naslovljen, je zavezujoč samo zanje. Priporočila in mnenja niso pravno zavezujoča. 17

USODA POGODBE O USTAVI ZA EVROPO v KONCEPTUALNI PROBLEM: v Ali imajo ustavo lahko samo države ali tudi druge “entitete”? v PRAKTIČNI PROBLEMI: v Ustavna pogodba mora biti ratificirana s strani vseh držav članic EU, da lahko stopi v veljavo. Zavrnjena je bila v dveh. Kako sedaj rešiti ta “tehnični problem”? v NORMATIVNA DILEMA: v Ali po vašem mnenju EU sploh potrebuje ustavo? Ali je dobro ali slabo, da se za pravno in politično organizacijo tipa EU sprejeme ustavna pogodba? 18