POLJSKI MAK udoviti svileno rdei makovi cvetovi in

POLJSKI MAK

Čudoviti svileno rdeči makovi cvetovi in njihove učinkovine v pripeki poletnih dni ne vznemirjajo le umetnikov, fotografov, slikarjev, ampak že tisočletja ves človeški rod. Ta rdeči cvet med slovanskimi jeziki sliši na ime mak, v angleškem govornem okolju mu ljubkovalno, vendar z občutkom grenkobe ter z mislijo spomina na flandrijsko morijo vojakov med prvo svetovno vojno, pravijo “poppy”, v romanskem jezikovnem okolju pa se zadovoljijo z izpeljankami iz latinskega besednega korena ter ga poimenujejo papaver, papavero ali pavot. Le Nemci so mu resnobno nadeli ime Mohn. Tudi naše prednike na sončni strani Alp spremlja mak že od neolitika kot njivski plevel ali kot kultivirana rastlina. Včasih so bila žitna polja vsa rdeča. Danes pa nas skupinica teh lepih cvetov razveseli le še tu in tam. Prej kot na žitnih poljih ga srečamo ob cestah, na strniščih in ozarah, nasipih, ob izsušenih jarkih, na smetiščih in ob zapuščenih poteh. Tu sameva v svoji svileni rdečini ali pa mu družbo delajo v rdečih, roza in belih odtenkih osamljeni primerki turškega maka, ki praviloma lepša le domače vrtove in okrasne nasade. Učinek herbicidov je neizprosen. Slovenci ne bi bili Slovenci, če ne bi rdečemu cvetu dali še kakšno domače ime. Tako poljskemu maku pri nas pravimo še gospodičnica, križec, prpelica, pumpala, putpelica, roštalca. . Poljski mak so naši predniki uporabljali kot zdravilo, saj nima tako močnega učinka kot t. i. uspavalni ali vrtni mak, iz katerega pridobivajo opij. Naše prababice so nabirale cvetove poljskega maka (seveda ne sredi polj, ki so jih škropili in gnojili) in iz njih pripravljale sirup in čaj proti bolečinam v prsih, hripavosti in sluzu v pljučih. So pa

Simbolika tega čarobnega cveta odraža najlepše, najtemnejše in najbridkejše trenutke človekovega rodu. Ne glede na to pa je bil ta cvet vedno povezan tudi z upanjem na nekaj lepšega. Rdeči cvetovi poljskega maka nosijo sporočilo goreče ljubezni, pa tudi prelite krvi, osuti listi pa sporočilo o minljivosti. . . Nekoliko drugačna je simbolika uspavalnega ali vrtnega maka, ki so ga prvi kultivirali Sumerci pred 5000 leti. Zaradi narkotičnih učinkov opija je vrtni ali uspavalni mak od nekdaj predvsem simbol sna, pozabe in smrti. Zaradi obilice semen pa je tudi simbol obilja, bogastva in plodnosti. V Egiptu je podarjeni makov cvet pomenil izraz iskrene ljubezni. Hkrati so glavice maka dajali v krste mladih deklet kot popotnico mirnemu snu. V antični Grčiji je cvet pripadal boginji plodnosti in kmetijstva - Demeteri. Veljal pa je tudi za čarovniško zel. Z njim je rokovala boginji Hebati, kraljici noči, temnih sil in čarovništva. Kot roža ljubezni pa je mak krepil boginjo Afrodito. Vzcvetel je iz Afroditinih solz, da bi užaloščeni boginji prinesel s svojo lepoto » blagodejno pozabo gorja « (Adonisova smrt). Izvor grške kulturne simbolike naj bi izviral iz Minojske Krete, kjer so našli božanstvo v podobi maka. Zaradi podobe križa (spodnji venčni listi) je mak za kristjane simbol prave vere. Predstavlja Kristusa in njegov pasijon. Simbolika makovega cveta je znova oživela po krvavi moriji v prvi svetovni vojni na prostranih makovih ravnicah Flandrije (Belgija), kjer je v krvi obležalo na tisoče angleških, kanadskih in ameriških vojakov. Tako je postal stiliziran makov cvet simbol veteranskih združenj in večnega spomina na padle vojake (11. november - Dan opomina - Remembrance Day - Poppy Day – Armistice Day).

Foto: Bojan Guček