Javna mrea izvajalcev izobraevanja odraslih prispevek lokalnega okolja
(Javna) mreža izvajalcev izobraževanja odraslih – prispevek lokalnega okolja Mag. Maja Radinovič Hajdič Mag. Andrej Sotošek Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007 -2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007 -2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.
ANALIZA STANJA V SLOVENIJI STROKOVNE PODLAGE: • Strokovne podlaga za pripravo osnutka zakona o izobraževanju odraslih, 2008 • Analiza uresničevanja resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih (Re. NPIO) 2005 - 2008 • Izhodišča za oblikovanje Resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih (Re. NPIO) 2010 – 2013 • Analiza mreže izvajalcev izobraževanja odraslih z vidika zadovoljevanja potreb prednostnih skupin mag. Maja Radinovič Hajdiič, mag. Andrej Sotošek
KLJUČNI REZULTATI • Slabo črpanje javnih sredstev (30% nepočrpanih sredstev), • Neustrezno financiranje preko javnih razpisov programov javne službe in infrastrukturnih dejavnosti • Ohranjajo se razvojne razlike in razvitost med regijami, • Nedoseganje nekaterih ključnih razvojnih kazalnikov iz Re. NPIO: – vključenost ranljivih ciljnih skupin odraslih v VŽU (zlasti splošno neformalno), – dvig izobrazbene ravni odraslih (OŠ, SŠ), – priznavanje in potrjevanje znanj brezposelnih na področju NPK, • Nejasno zakonsko opredeljeni javni interes, javna služba, javna mreža na področju izobraževanja odraslih mag. Maja Radinovič Hajdiič, mag. Andrej Sotošek
Število izvajalcev osnovnošolskega, srednješolskega, višješolskega in nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja odraslih od šolskega leta 1990/1991 do 2007/2008 mag. Maja Radinovič Hajdiič, mag. Andrej Sotošek
Izvajalci nadaljnjega izobraževanja v obdobju od 1997/1998 do 2007/2008 mag. Maja Radinovič Hajdiič, mag. Andrej Sotošek
Število izobraževalnih ponudnikov po regijah, 2008/2009 mag. Maja Radinovič Hajdiič, mag. Andrej Sotošek
Število odraslih prebivalcev na izvajalca izobraževanja po regijah v šolskem letu 2007/2008 mag. Maja Radinovič Hajdiič, mag. Andrej Sotošek
Število odraslih prebivalcev na izvajalca izobraževanja po regijah v šolskem letu 2007/2008 mag. Maja Radinovič Hajdiič, mag. Andrej Sotošek
Programi in dejavnosti izobraževanja odraslih sofinancirani na podlagi sklepa o razmestitvi v obdobju 2005– 2009 mag. Maja Radinovič Hajdiič, mag. Andrej Sotošek
Finančna sredstva, razporejena na podlagi sklepov o razmestitvi, po programih/dejavnostih v obdobju 2005– 2009 mag. Maja Radinovič Hajdiič, mag. Andrej Sotošek
Število izvajalcev posameznih izobraževalnih programov v obdobju 2008 - 2010 glede na izbor javnega razpisa ESS po regijah mag. Maja Radinovič Hajdiič, mag. Andrej Sotošek
JAVNI INTERES NACIONALNI – LOKALNI NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH • Pravno opredeljen v sistemski zakonodaji ZOFVO in v ZIO (1996) (premalo natančno), • Podrobno opredeljen v Re. NPIO: – – Prednostna področja, Prednostni programi in dejavnosti, Prednostne (ranljive ) ciljne skupine, Viri financirania, • Letni program izobraževanja odraslih (LIPIO): – Instrument izvajanja javnega interesa na letni ravni. mag. Maja Radinovič Hajdiič, mag. Andrej Sotošek
OPREDELITEV JAVNE MREŽE • Organizacijsko infrastrukturo, ob kateri se lahko uresničuje javni interes, sestavljajo: javni zavodi, zasebne izvajalske organizacije, in druge organizacije, določene v Re. NPIO. • Ljudske univerze : javne organizacije za izvajanje izobraževanja odraslih in zagotavljajo tudi infrastrukturne dejavnosti, • Šole z enotami za izobraževanje odraslih izvajajo in razvijajo formalne programe odraslih za razvoj poklicne kariere, • Zasebne izobraževalno organizacije lahko izvajajo programe v javnem interesu na podlagi podeljene koncesije, • Druge organizacije: svetovalna središča, razvojne organizacije na področju učenja na daljavo, organizacije, ki posredujejo podatke o ponudbi in povpraševanju na nacionalnih, regionalnih in lokalnih ravneh, ipd. mag. Maja Radinovič Hajdiič, mag. Andrej Sotošek
Temeljni kazalniki za opredelitev javne mreže IO 1. Ustrezna programska zasnovanost Po Zakonu o zavodih (1991) morajo biti v javnih zavodi prioritetno opredeljeni programi Re. NPIO in letnih programov izobraževanja odraslih glavna dejavnost oziroma vsaj 50 % teh dejavnosti. To so programi, ki morajo biti deležni stabilnega financiranja. mag. Maja Radinovič Hajdiič, mag. Andrej Sotošek
2. Vključevanje izobraževalno prikrajšanih družbenih skupin Ker so ustanove javnega prava primarno ustanovljene za uresničevanje javnega interesa v IO, ki je opredeljen v Re. NPIO, morajo v učne aktivnosti vključevati predvsem skupine, ki so v omenjenih dokumentih navedene kot prednostne. 3. Ustrezna razvojna in podporna dejavnost Javna mreža mora ponujati ustrezno informacijsko, promocijsko in svetovalno dejavnost. Izvajalske organizacije naj bi tudi zagotovile pogoje ali sodelovale z drugimi institucijami za priznavanje neformalno pridobljenih znanj ter lahko predstavijo načine za razvoj kakovosti. mag. Maja Radinovič Hajdiič, mag. Andrej Sotošek
4. Ustrezna kadrovska sestava Vsaka javna ustanova za IO mora zagotoviti v skladu z: - Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, - Odredbe (pravilnik) o standardih in normativih v IO, zagotoviti strokovne delavce s predpisano izobrazbo in ustreznimi pogoji: - organizatorji izobraževanja odraslih, - vodje izobraževanja odraslih, - svetovalci IO, mentorji PUM, učitelji UŽU. mag. Maja Radinovič Hajdiič, mag. Andrej Sotošek
Enakomerna regionalna distribucija Da bi zagotovila izbirnost programov ter prostorsko dostopnost, bi morala biti javna mreža zasnovana tako, da bi upoštevala demografske specifičnosti okolja. PREDLOG: • na 65. 000 prebivalcev zagotoviti poleg programske ponudbe tudi potrebno infrastrukturno dejavnost, • na 40. 000 prebivalcev se zagotovi ena javna organizacija za ki nudi predvsem programsko ponudbo odraslim, • na 15. 000 prebivalcev se omogoči taka programska ponudba na območjih z visoko demografsko ogroženostjo v obliki podružnic (filial). mag. Maja Radinovič Hajdiič, mag. Andrej Sotošek
Korekcijski kriteriji so tudi: • • • gospodarska razvitost oz. nerazvitost; število brezposelnih; število odraslih brez temeljne izobrazbe; število priseljenih; kulturne in druge posebnosti okolja. mag. Maja Radinovič Hajdiič, mag. Andrej Sotošek
- Slides: 18