Dezinstitucionalizacija po osebni meri Vito Flaker Fakulteta za

Dezinstitucionalizacija po osebni meri Vito Flaker Fakulteta za socialno delo

nizka intenzivnosti • storitve (podpora in osebna pomoč) • projekti in programi – vzajemne oblike podpore, skupnostne akcije namestitev • stanovanjske skupine in bivalne enote dnevne oblike • posebne šole • dnevno varstvo in dejavnosti 24 urna namestitev intenzivno zajetje manj intenzivna in vprašljiva pomoč institucionalna oskrba • po osebni meri, kompleksne, celovite in kontinuirane • v skupnosti, kjer jih človek potrebuje vmesne strukture visoka intenzivnosti skupnostna oskrba sivi trg zaradi nizkih zneskov nižja intenzivnost – ob višjih zneskih velik potencial za zdaj večinoma neformalna pomoč v ožjih mrežah samo denarna nadomestila neformalne sorodniške in druge mreže razne ravni intenzivnosti do prekoračitve praga subsidiarnosti samo neformalna oskrba Kaskadni sistem oskrbe

• 1822 VDC in CUDV • 1468 stanovanjske skupine • 1259 dnevne dejavnosti in varstvo • 3737 zavodi za otroke posebne šole • 1039 • 1283 pomoč na domu • 6888 družinski pomočnik • 936 osebna asistenca • 321 oskrbovana stanovanja • 866 rejništvo • 1127 koordinirana oskrba (osebno načrtovanje) • 1272 intenzivne osebne storitve - 10. 283 Posebni zavodi in enote kombiniranih zavodov (KOM) vmesne strukture - 6279 • 17. 985 institucije - 22. 106 domovi za stare

Oblika oskrbe Namestitev Stalna namestitev (enote 4– 6 stanovalcev) Prehodna namestitev (3 mesece – 2 leti) Kratkotrajne namestitve Stanovanje s podporo (oskrbovano) Oskrba v drugi družini Dnevne dejavnosti Dnevni centri/ klubi Zaposlitvene zadruge in socialna podjetja Osebne storitve Osebna asistenca Družinski pomočniki Osebni paketi in koordinirana oskrba Oskrba na domu Oskrba na daljavo Zaposlitev s podporo Storitve in programi nizke intenzivnosti Spremstvo in druge oblike podpore Svetovalnice in centri za terensko delo in mobilno podporo Center za zagovorništvo Mikro skupnostni programi Drugi ukrepi Denarna nadomestila Ukrepi za zmanjševanje revščine in omogočanja dostopa do splošnih dobrin Center za skupnostno oskrbo in prehod iz ustanov Regionalni centri (samostojni) ali stalne delovne skupine oz. timi (povezani deli obstoječih služb). Št. uporabnikov 750 100 750 250 2000 1000 2000 1500 2500 1000 2500 5000 300 programov 5000 ali več 10

Vzporednice: 4 stopnje na 4 ravneh procesa človek aktivacija v zavodu službe skupnost sistem demokratizacija odnosov ozaveščanje o eksperimentiranje in ozaveščanje v zavodu nepotrebnosti ustanov in mehanizmih izključevanja preselitev ustvarjanje vmesnih struktur oblike samostojnega življenja sprejemanje drugačnih načrtovanje ustvarjanje sožitja vzpostavljanje mreže službe, ki so v korist celotni skupnosti celovita (sublimna) skupnost mreža dolgotrajne oskrbe vključitev v skupnost samostojno življenje (s podporo)

Evolucija tipov oskrbe po osebni meri Casework • Delo s posameznikom, s primerom case management • Vodenje, menedžement primera, care planning and management • Načrtovanje in vodenje oskrbe independent service brokerage • Neodvisno posredovanje (brokerstvo) storitev Personalised care • Oskrba po osebni meri – osebno načrtovanje in izvajanje storitev – osebni paketi storitev

Razlika med individualnim in osebnim načrtovanjem • Terminološki poudarek: • Individualno – posamično, nedeljivo – a standardno • Osebno – načrt je osebna last, narejen po osebnih željah, prioritetah in osebni meri, glede na življenjske okoliščine • Treba je razlikovati med: • Individualnimi programi obravnave, ki jih naredijo za uporabnika strokovnjaki • Osebnimi načrti, ki jih naredijo uporabniki s pomočjo strokovnjakov

Ideja osebne oskrbe je nastala v procesih dezinstitucionalizacije, saj reši problem združevanja sredstev za oskrbo s samostojnim življenjem zunaj ustanov institucionalna oskrba • sredstva osebna oskrba • sredstva + • samoodločanje CILJI delo s posameznikom • samoodločanje

Paradigmatski premiki v pojmovanju podpore in pomoči osebni primanjkljaji problemi potrebe cilji/ želje

usklajena (koordinirana) dostop do številnih storitev različnih izvajalcev (pluralna in polivokalna) v celotnem življenju (celostna) dolgotrajna oskrba, pomoč ali podpora stalna (kontinuirana) potrebam prilagojena (personalizirana)

Načela osebnega načrtovanja moč življenje pravica uporabnika krepitev moči uporabnika pravica do napak dolžnost načrtovalca vpliv uporabnika refleksivnost in reflektivnost

Dve nujni perspektivi: Perspektiva moči oz. vrlin Perspektiva uporabnika – življenjskega sveta

VIRTUALNO potrditev izvajanje načrtovanje DEJANSKO

Prečnost osebnega načrtovanja: Lok pomoči

Razlika med koordinacijo in osebno pomočjo Načrt Pomen načrta Temelj delovnega odnosa Položaj delavca Koordinacija Nujna sestavina Zaveza Odnos koordinacije in podpore Na stičišču med osebnim življenjskim svetom in institucionalno sfero Sredstva Sposobnost naročanja storitev in pridobivanja sredstev za izvedbo načrta Usmerjenost V prihodnost Vizija in cilji Perspektiva uporabnika in Nujna krepitev moči Prisotnost in dostopnost Več terenskega dela Koordinacija mrež Nujna, vstop v mrežo Osebna pomoč Ni nujna sestavina Pripomoček Odnos pomoči Vstop v življenjski svet in centralni položaj pomoči Ki so na voljo delavcu v njegovi mreži V preteklost Popravljanje napak Glede na usmeritev delavca Praviloma v pisarni Možna

Ovire in težave uvajanja koordinirane oskrbe • Dominacija institucionalne obravnave • Pomanjkanje sredstev za skupnostno obravnavo (stanovanja, zaposlitev, fleksibilne skupnostne službe) • Pretirana usmerjenost v formalizacijo odnosov • Pokroviteljska in skrbniška kultura oskrbe • Interdisciplinarno (ne)sodelovanje • Nerazvitost terenskega dela • Odsotnost budžeta za izvajanje načrta

Literatura (kronološko) • Brandon, D. (1994), Jin in Jang načrtovanja psihosocialne skrbi. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo. • Zaviršek, D. , Zorn, J. , Videmšek, P. (2002), Inovativne metode v socialnem delu: Opolnomočenje ljudi, ki potrebujejo podporo za samostojno življenje. Ljubljana: Študentska založba (Scripta). • Škerjanc, J. (2006), Individualno načrtovanje z udejanjanjem ciljev. Ljubljana: Center za poklicno izobraževanje in usposabljanja. • Šugman Bohinc, L. , Rapoša Tanjšek, P. , Škerjanc, J. (2007), Življenjski svet uporabnika. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. • Flaker, V. , Mali, J. , Kodele, T. , Grebenc, V. , Škerjanc, J. , Urek, M. (2008), Dolgotrajna oskrba: Očrt potreb in odgovorov nanje. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. • Škerjanc, J. (2010), Individualizacija storitev socialnega varstva. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. • Flaker, V. , Nagode, M. , Rafaelič, A. , Udovič, N. (2011), Nastajanje dolgotrajne oskrbe: ljudje in procesi, eksperiment in sistem. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. • Flaker, V. , Mali, J. , Rafaelič, A. , Ratajc, S. (2013) Osebno načrtovanje in izvajanje storitev. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.