Dezinstitucionalizacija prilonost za varstvenodelovne centre Razmislek na podlagi

Dezinstitucionalizacija – priložnost za varstveno-delovne centre Razmislek na podlagi „Izhodišč dezinstitucionalizacije“; Vito Flaker in sodelavci, Fakulteta za socialno delo, Ljubljana, 2016.

Definicija dezinstitucionalizacije • Dezinstitucionalizacija je: • ukinjanje (totalnih) institucij in • proces razvijanja razpona skupnostnih služb, vključno s preventivnimi, • da se izniči potreba po institucionalnemu varstvu (Evropske smernice). • Je tudi: • • celosten proces načrtovanja preoblikovanja ustanov, zmanjšanja njihovih kapacitet in/ali njihovega ukinjanja, s sočasnim vzpostavljanjem služb v skupnosti, ki temeljijo na človekovih pravicah in standardih učinkovitosti. « (UNICEF). • Proces dezinstitucionalizacije pa moramo razumeti tudi kot: • • spremembo odnosov med strokovnjaki in uporabniki, prevzemanje novih družbenih vlog in vključevanje uporabnikov, premik moči od strokovnjakov in institucij k uporabniku in kot spremembo epistemologije razumevanja dolgotrajnih stisk.

Ustanove (Evropske smernice) • vidiki • človekovih pravic in dostojanstva uporabnikov, • kakovosti življenja in zdravja, • samostojnosti in socialne vključenosti (Ekspertna skupina, 2009: 9). • Značilnosti: • • izolacija stanovalcev, kolektivnost nastanitve, pomanjkanje vpliva in prevlada interesov organizacije na posameznikovimi. Ne gre le za število uporabnikov in velike zgradbe, temveč predvsem za institucionalno kulturo, saj tudi če so oskrbne strukture majhne, se v njih pojavijo značilnosti institucionalnega življenja.

Dezinstitucionalizacija temelji na spoznanju, da je institucionalno varstvo • škodljiva, • neučinkovita, • neetična rešitev, ki krši človekove pravice (ES: 21). • Dezinstitucionalizacija je cilj in usmeritev zapisana v številnih mednarodnih dokumentih. • 19. člen Konvencije ZN o pravicah invalidov zagotavlja pravico do samostojnega življenja in vključenosti v skupnost.

Paradigmatski premik • • • • Status → Medicinski model → Institucije → Standardne storitve → Predmet → Terapevtsko → Deduktivno, aksiomatsko → Odvisnost → Skrbniška vloga → Cona → Ponavljanje → Segmentacija → Normativno, omejevalno → Razdeljevanje sredstev → • • • • Potrebe Socialni Skupnost Po meri Subjekt oskrbe organizacijsko Induktivno, eksperimentalno Avtonomija Zagovorniška Pressing Inovacije Zveznost oskrbe Refleksivno dodeljevanje Aktiviranje virov

Osnovni program dezinstitucionalizacije ukinjanje ustanov moratorij gradnje in obnavljanja ustanov, moratorij novih sprejemov, postopno praznjenje, isprememba namembnosti stavb in zemljišč. ne vsebuje odpuščanja delavcev • uporaba v novih službah: • selitev storitev v skupnost • prezaposlovanje v novih organizacijah. preselitev stanovalcev v skupnost priprava in usposabljanje, priprava osebja graditev vizije novega načina oskrbe, dousposabljanje, preselitev iz ustanove, • v vmesne strukture, • predvsem v oblike samostojnega življenja. zagotovitev skupnostih služb proces preobrazbe ustanov • preselitev stanovalcev in osebja • skupno (s stanovalci in tudi s skupnostjo) ustvarjanje služb, • namenjene stanovalcem, potem tudi drugim članom skupnosti. ustvarjanje novih služb • na področju, kjer ni zavoda • neodvisnih služb (zagovorništvo) • ker so kapacitete ustanov v preobrazbi omejene. preprečevanje institucionalizacije preprečevanje novih sprejemov preprečevanje transinstitucionalizacije in reinstitucionalizacije • vračanja v ustanovo, vzpostavljanja novih ustanov 1) ukinjanje ustanov, moratoriji 2) službe, ki omogočijo, da ljudje ostanejo doma 3) odpravljanjem strukturnih vzrokov za namestitve (revščina, pomanjkanje stanovanj, osamljenost).

Program dezinstitucionalizacije – spremljajoči procesi • • • Stanovanjska oskrba Preusmerjanje financiranja Vključevanje Standardi kakovosti Sprememba zakonodaje Izobraževanje Spremljanje in razvoj Krepitev socialnega varstva, zdravstva in izobraževanja Ozaveščanje Uporabniške organizacije Eksperimentiranje in pilotiranje

nizka intenzivnosti • storitve (podpora in osebna pomoč) • projekti in programi – vzajemne oblike podpore, skupnostne akcije namestitev • stanovanjske skupine in bivalne enote dnevne oblike • posebne šole • dnevno varstvo in dejavnosti 24 urna namestitev intenzivno zajetje manj intenzivna in vprašljiva pomoč institucionalna oskrba • po osebni meri, kompleksne, celovite in kontinuirane • v skupnosti, kjer jih človek potrebuje vmesne strukture visoka intenzivnosti skupnostna oskrba sivi trg zaradi nizkih zneskov nižja intenzivnost – ob višjih zneskih velik potencial za zdaj večinoma neformalna pomoč v ožjih mrežah samo denarna nadomestila neformalne sorodniške in druge mreže razne ravni intenzivnosti do prekoračitve praga subsidiarnosti samo neformalna oskrba Kaskadni sistem oskrbe

Obstoječe oblike oskrbe Tip oskrbe Institucionalno varstvo Vmesne strukture: namestitev Dnevne oblike Dnevne dejavnosti in varstvo Šole Vmesne oblike Skupnost: visoka intenzivnost Nizka intenzivnost Storitve nizke intenzivnosti Programi nizke intenzivnosti Skupnostna oskrba skupaj Samo denarna nadomestila Skupaj brez nizko intenzivnih in kratkotrajnih Uporabnikov/ mesec 22. 106 1259 5020 3737 1283 6279 10. 283 49. 897 2866 47. 031 60. 180 18. 461 57. 129

Stroški oskrbe primerjava • Za institucionalno varstvo • Brez zunanjih enot • zunaj institucij 400. 696. 000 EUR. 363. 424. 000 133. 580. 497 • 2 : 1 v korist institucij. • Na uporabnika • Institucije • skupnost • razmerje skoraj 1 : 4. 1. 423, 52 EUR 319, 20 EUR

Ocena stopnje dezinstitucionalizacije 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Dolga zgodovina dezinstitucionalizacije, še vedno pretežno institucionalen sistem. Stopnja dezinstitucionalizacije je velika a tudi stopnja institucionaliziranosti visoka Razvoj skupnostne oskrbe ni zmanjšal števila ljudi v ustanovah. Dvojen, dvotiren sistem → večji stroški + ovira resničnih alternativ. Poraba sredstev na uporabnika je v zavodih 4 -krat večja kot v skupnosti. Visok prag služb v skupnosti – snemanje smetane. Vračanje in kroženje stanovalcev v zavodih. Storitve skupnostne oskrbe (osebna asistenca, koordinirana oskrba, stanovanjske skupine) niso na voljo vsem uporabnikom (programi) ali nesmiselno omejene (družinski pomočnik, oskrba na domu 20). 9. Kljub uveljavitvi socialnega modela vztrajajo stare paradigme (popravljanje ljudi, medicinski model in skrbništvo). 10. Reinstitucionalizacija – manj stanovalcev v zunanjih enotah, krepitev zaprtih struktur, ponovno vračanje starih metod dela.

Oris značilnosti nove mreže služb in storitev • Majhno število namestitvenih kapacitet v majhnih, domačih in uporabnikom prijaznih strukturah • Vmesne strukture, ki bi bile prehodnega značaja in bolj usmerjene v skupnost • Veliko število intenzivnih storitev po osebni meri za kompleksne potrebe in kontinuirano organizirano pomoč in podporo • Številni programi in storitve nizke intenzivnosti, ki bi bili podpornega in preventivnega značaja • Višja denarna nadomestila glede na resnične potrebe, ki bi jih ljudje lahko uporabili tako v formalnem kot neformalnem sektorju • Ukrepi za zmanjševanje revščine in omogočanja dostopa do splošnih dobrin • Skupnostno delo in akcije za spodbujanje solidarnosti in vzajemne pomoči

Oblika oskrbe Namestitev Stalna namestitev (enote 4– 6 stanovalcev) Prehodna namestitev (3 mesece – 2 leti) Kratkotrajne namestitve Stanovanje s podporo (oskrbovano) Oskrba v drugi družini Dnevne dejavnosti Dnevni centri/ klubi Zaposlitvene zadruge in socialna podjetja Osebne storitve Osebna asistenca Družinski pomočniki Osebni paketi in koordinirana oskrba Oskrba na domu Oskrba na daljavo Zaposlitev s podporo Storitve in programi nizke intenzivnosti Spremstvo in druge oblike podpore Svetovalnice in centri za terensko delo in mobilno podporo Center za zagovorništvo Mikro skupnostni programi Drugi ukrepi Denarna nadomestila Ukrepi za zmanjševanje revščine in omogočanja dostopa do splošnih dobrin Center za skupnostno oskrbo in prehod iz ustanov Regionalni centri (samostojni) ali stalne delovne skupine oz. timi (povezani deli obstoječih služb). Št. uporabnikov 750 100 750 250 2000 1000 2000 1500 2500 1000 2500 5000 300 programov 5000 ali več 10

Dva osnovna scenarija dezinstitucionalizacije • model pretvorbe oz. konverzije • obstoječih ustanov v mrežo skupnostnih služb • isto osebje opravlja naloge v drugem okolju in na drug način • model nadomeščanja oz. substitucije • obstoječih zavodov z novimi službami v skupnosti • Preselitveni timi, ukinitev zavoda tudi kot organizacije, novi izvajalci,

Preoblikovanje posameznega zavoda Priprave • izgraditi vizijo • ustvariti ozračje • načrt preoblikovanja zavoda • osebni načrti preselitev Preselitve in povezovanje s skupnostjo • priprave, organizacija, izvedba, proslava • regionalni tim in svet, regionalni načrt storitev Razvoj skupnostnih služb in storitev • mrežni pristop • LAS, mikroprojekti Konsolidacija nove mreže • evaluacija, • nov načrt

Skupna akcija za vzpostavljanje skupnostnih služb reg. tim za prehod motor in usklajevanje poverjenik (CDI) spodbuda in usklajevanje reg. svet za prehod mobilizacija in usklajevanje stanovanjski skladi stanovanja lokalne akcijske skupine mikro projekti CSD naročanje usklajevnaje (zavodi) preselitve podopra VDC zaposlitev in dejavnosti NVO koncesije in storiteve skupnostna psihiatrija in ZD zdravstvo zdravstvena zavarovalnica zdravstvene storitve pravosodje poslovna sposobnost, namestitve proti volji uporabniki in svojci vodenje in izvajanje predstaviniki občin omogočanje podpora

Povezovanje na nacionalni ravni medresorska vladna usmerjevalna skupina politična funkcija nacionalni svet za deinstitucionalizacijo skupina za spremljanje strokovna funkcija nadzor procesa nacionalni uporabniški svet strokovnjaki z izkušnjo center za deinstitucionalizacijo center za zagovorništo pravice uporabnikov podpora in pospeševanje regijski skupnostni timi za deinstitucionalizacijo člani v javnem sektorju reg. načrtovanje , preselitve lokalne akcijske skupine za oskrbo lok. načrti, skupnostne akcije koordinatorji oskrbe osebni načrti in paketi krovna organizacija za nastanitve in samostojno življenje poslovanje, usposabljanje člani v NV sektorju zasebni sektor

Zakonodaja, ki omogoča prehod Nujni popravki zakonodaje • širše pojmovanje družinskega pomočnika, • koordinirana oskrba, • možnosti pilotiranja, • sprememba definicije institucionalnega varstva, • spremembe statusa stanovalca • socialni prejemki, ki zadoščajo za življenje zunaj zavodov Potrebne spremembe zakonodaje • Zakon o dolgotrajni oskrbi in osebni asistenci • spremembe odvzema poslovne sposobnosti in skrbništva, • revizija zakona o duševnem zdravju (ZDZdr), • Zakon o socialnem vključevanju (namesto ZDVDTP), • Zakon o zagovorništvu • Stanovanjska zakonodaja • delovna, zaposlovalna, invalidska zakonodaja: enako plačilo uporabnikom za enako delo, fleksibilen status.

Nov sistem oskrbe • Integriran in fleksibilen sistem oskrbe – sodelovanje služb in sektorjev na vseh ravneh • Temelj – oskrba po osebni meri • Kakovost, ki jo določi uporabnik in izhaja iz njegovih pravic • Nov sistem financiranja, ki bo temeljil na uporabniku in potrebah • Nove metode dela in organiziranja storitev • Ozaveščena strokovna in splošna javnost • Skupnostno delo (mikro projekti oskrbe)

Priložnosti in izziv dezinstitucionalizacije • Bistvena preobrazba socialnega varstva • Večja produktivnost in učinkovitost strokovnega dela • Nove zaposlitve • Razvoj novih • Metod • Organizacijskih oblik • Kompetenc • Krepitev skupnosti in solidarnosti

Prednosti VDC • so (razmeroma) majhni, • enakomerno razpršeni po državi, • močna delovna komponenta in • povezani s skupnostjo in neformalnimi oskrbovalci.

Izzivi • izprazniti velike varstveno delovne centre, • omogočiti čimbolj samostojne oblike življenja in nastanitve: • • Osebna asistenca, Koordinirana obravnava in osebni paketi, Oskrbovanja stanovanja, Mobilna terenska podpora, • zagotoviti bolj produktivno in ustvarjalno delo: • • • integrirane zaposlitve, socialna podjetja in zadruge, produkcijske skupnosti, bolj vključujoče in ustvarjalne načine preživljanja časa Skupnostni centri, Skupnostne dejavnosti, ki vključujejo uporabnike v življenje skupnosti.

Izziv je, da VDC postanejo: • fleksibilni, • propulzivni in • vir blagostanja za celo(tno) skupnost.

Zato je treba: Od zunaj: Od znotraj: • Novo znanje, spretnosti in etična drža → usposabljanje in izobraževanje → na licu mesta • Podpora in usmerjanje pri uvajanju sprememb • Podpora in okrepitev za ugotavljanje potreb v skupnosti in načrtovanje novih služb • Spremljanje, evalvacije, povratne informacije. • Demokratizacija organizacije, • Okrepitev uporabnikov in osebja (še zlasti manj usposobljenih profilov), • Uvajanje novosti (metod, oblik dela: osebno načrtovanje, analiza tveganja, projektni management, cenjene vloge, ipd. ) • Preskušanje preselitev, storitev po osebni meri (še posebej pri ljudeh z intenzivnimi in kompleksnimi potrebami), • Povezovanje z zunanjimi akterji v skupnosti, • Biti pobudnik skupnostnih, vključujočih akcij in projektov.