Izvajanje praktinega usposabljanja na lanicah UL Zdravstvena fakulteta
Izvajanje praktičnega usposabljanja na članicah UL Zdravstvena fakulteta viš. pred. , mag. Darja Ovijač, viš. med. ses. , univ. dipl. org
Tradicija Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani ima najdaljšo tradicijo izobraževanja višjih oz. diplomiranih medicinskih sester/zdravstvenikov v SLO. Do sedaj je diplomiralo že skoraj 7000 oseb. 1951/52 začetek šolanja višjih medicinskih sester v okviru Šole za medicinske sestre v Ljubljani. 1954 sprejet Zakon o ustanovitvi višjih zdravstvenih šol in ustanovljena Višja šola za medicinske sestre. Diplomirajo prve višje medicinske sestre. 1993 do 1996 – izvajanje univerzitetnega programa Zdravstvena vzgoja. Do leta 1995 študij zdravstvene nege poteka na višješolski ravni. 1996/97 – 2003 – visokošolski strokovni študijski program Zdravstvene nege 2004 – začetek izobraževanja diplomiranih medicinskih sester/zdravstvenikov za reguliran poklic. 2009/2010 – bolonjski študijski program 1. stopnje 2010/2011 – bolonjski študijski program 2. stopnje
Študijski program Zdravstvena nega – 1. stopnja • traja 3 leta (6 semestrov) 180 ECTS • obsega skupaj 5400 ur • 3900 kontaktnih ur in • 1500 ur samostojnega dela študentov. • 50% ur teoretičnih vsebin • 50% ur kliničnega usposabljanja • Evropska direktiva (2005/36/ES) • Bolonjska deklaracija • Zakon o visokem šolstvu RS Poklic ureja evropska Sektorska direktiva 2005/36/EG, ki je nadomestila bivše direktive EEC/80/154, EEC/80/155 in EEC/80/156 in jo vsebinsko povzema » Seznam dokazil kvalifikacij za magistra farmacije oziroma magistro farmacije, diplomirano medicinsko sestro oziroma diplomiranega zdravstvenika in diplomirano babico oziroma diplomiranega babičarja «, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS 16/2007, str. 1923.
P 1260 S 90 SV 45 LV 105 KU 2400 ∑ ŠO 5400 ECTS 180 P, S, SV, LV = 1500 ur; KU = 2400 ur 2011/12 1 112 69 2 122 98 3 109 52 Skupaj: 343 219 Št. študentov: 562 študentov x 2400 ur ku = 1. 348. 800 ku letno, ki jih je potrebno ustrezno organizirati ter izvesti.
Klinično usposabljanje se izvaja v učnih zavodih, ki jih opredeljuje Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati zavod za izvajanje praktičnega pouka dijakov zdravstvenih šol in študentov visokošolskih zavodov za podelitev naziva učni zavod Uradni (list RS, št. 103 -4489/2005). Vsebina kliničnega usposabljanja je integracija znanj, pridobljenih tekom študija v prakso in pridobivanje praktičnih izkušenj, ki so bistvenega pomena za takojšnjo zaposljivost diplomantov. Področja kliničnega usposabljanja in obveznosti študenta so integralni del učnega načrta in temeljijo na Sektorskih direktivah EU. Zaradi varnosti bolnikov se uvodni del kliničnega usposabljanja vedno izvaja v laboratorijih in posebej opremljenih kabinetih Visoke šole za zdravstvo. Klinično usposabljanje poteka pod mentorstvom strokovnih sodelavcev, asistentov, predavateljev in višjih predavateljev ter strokovnjakov iz prakse.
Aktualni izziv: simulacijski centri
Učni zavodi • Dolgoletno sodelovanje • Danes: – povečan obseg ku – Konkurenčne ustanove
Šolski ter klinični mentorji • Srečanje teorije in prakse • Šolski mentorji- mnogi med poletjem na klinike • Klinični mentorji Posebno težavo za ZF predstavljajo določbe Zakona o visokem šolstvu (55. člen) in posledično meril za izvolitev UL, ki kot pogoj za habilitacijo v naziv strokovnega sodelavca postavljajo drugostopenjski študijski program, kar je za absolutno večino naših sodelavec iz stroke previsoko merilo, še posebej, ker so se bolonjski magistrski študijski programi ZF šele začeli izvajati. Izvajanje navedenih določb lahko pripelje do blokade izvajanja praktičnega usposabljanj zaradi pomanjkanja habilitiranih mentorjev! • Redna srečanja • Redna izobraževanja za klinične mentorje
Financiranje Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani ugotavlja, da še vedno veljavna določba 33. člena ZZDej zdravstvenim zavodom, ki so učni zavodi, nalaga, da so dolžni omogočiti praktični pouk učencev in študentov (1. odstavek). Posebej pomembna je določba drugega odstavka 33. člena ZZDej, ki se glasi: » Postopek izobraževanja in način opravljanja vzgojnoizobraževalnih storitev določi minister, pristojen za izobraževanje, s soglasjem ministra, pristojnega za zdravje. « Iz ZZDej izhaja pravna obveznost ministra, pristojnega za izobraževanje, in ministra, pristojnega za zdravje, da navedeno področje, ki se vsebinsko nanaša na postopek izobraževanja in način opravljanja vzgojnoizobraževalnih storitev uredita z izdajo podzakonskega predpisa, česar vse do danes nista storila. Ker se je za regulirane poklice ukinilo pripravništvo (in s tem star način financiranja), izvajalci vzgojnoizobraževalnih storitev oziroma učni zavodi za financiranje kliničnega usposabljanja (po terminologiji ZZDej: praktičnega pouka) niso več financirani iz sredstev ministrstva, pristojnega za zdravje. Navedena sredstva bi moralo zagotavljati ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, tako, da bi z izdajo navedenega podzakonskega predpisa določilo tudi način in obseg financiranja. Sklep: ZF kot članica Univerze v Ljubljani od zakonske spremembe ZZDej v letu 2004 (uvedba reguliranih programov) ne prejema zadostnih sredstev za izvedbo študijskih programov v okviru javne službe zlasti v delu, ki se nanaša na praktično usposabljanje.
Aktualni izzivi • Organizacija povečanega obsega ku • Simulacijski centri • Podpora širšega okolja • Habilitacije kliničnih mentorjev • Financiranje
- Slides: 15