Vkljuevanje vejezine mladinske knjievnosti v pouk slovenine Dr

Vključevanje večjezične mladinske književnosti v pouk slovenščine Dr. Marijanca Ajša Vižintin

Poznate kakšno večjezično slikanico? Zakaj bi v pouk slovenščine vključevali večjezične slikanice?

trijezična: slovenščina dolenjska romščina prekmurska romščina veliko romskih večjezičnih slikanic po 2005 ! Ann Brush: Med dvema ognjema (2007)

Barbara Hanuš: O Jakobu in Muci Mici (Rojstni dan, Novoletna smrečica in Maškare) - ob delu z učenci priseljenci išče slovenske pravljice in pesmi, ki so prevedene v hrvaščino, srbščino, makedonščino, in hrvaške, srbske, makedonske pravljice v slovenščini - učencem pokazati, kako je isto besedilo lahko natisnjeno v različnih jezikih - ne le za učence priseljence, predstavnike narodnih skupnosti in Slovence, ki živijo v tujini - tudi učenci, ki so naravni govorci in živijo v Sloveniji, naj se ob procesu opismenjevanja zavedajo, da nas jezikovna različnost bogati - otroci spoznajo, kako različna so imenovanja predmetov, da ima vsak jezik svojo melodijo, da naša pisava ni edina, da živijo med nami tudi ljudje, ki govorijo drugače

zgoščenka Tone Pavček: Sonce in sončice (2007, 2009) pesmi Toneta Pavčka so prevedene in zapete v albanščini, danščini, japonščini, makedonščini, romunščini in ruščini Vanja Pegan: Tonin (2009) slovensko in italijansko besedilo se pojavljata vzporedno, prevodi v hrvaščino, angleščino in francoščino zadaj; večjezična realnost istrskega prostora je dopolnjena s prevodoma v dva od t. i. sodobnih svetovnih jezikov

Večjezične slikanice na svojevrsten način – s prevodi – dokazujejo in opozarjajo na že obstoječe sobivanje različnih jezikovnih, etničnih in kulturnih skupnosti v Sloveniji

Slikanice, ki tematizirajo odnos med prišlekom/priseljencem in večino, izpostavljajo predsodke večine: - Claudia Fries: Pujsa imamo za soseda (2002) - Silvio Neuendorf: Niko Nosorog pa že ni pošast(2000) - Max Velthiujs: Žabec in tujec (1997, 2005) - Svetlana Makarovič Kam pa kam, kosovirja? (1975, 1995, 2002) Na pingvinišču, Pri groooznih Lebdivkah Pozitiven sprejem otroka priseljenca, podpora: - Majda Koren: Mici iz 2. a (2009), Azra - Matjaž Pikalo: Samsara: kratke zgodbe (2005), Kim Yan Li

Komunikacijski pouk: dobro izhodišče za razvoj medkulturne vzgoje in izobraževanja pri pouku književnosti, saj omogoča dialog: dialog med učencem in besedilom, med učenci in učitelji. Za razvoj medkulturne vzgoje in izobraževanja ter medkulturne zmožnosti pri pouku književnosti potrebujemo poleg načelne podpore medkulturnosti, izražene v splošnih ciljih, tudi iztočnice med izobraževalnimi in funkcionalnimi cilji ter vsebinami in pri standardih znanja.

Za zaključek – predlogi za spremembe - berila vsebujejo izbrana književna besedila, ob katerih razvijamo medkulturno zmožnost pri učencih, ozaveščamo predsodke, izpostavljamo (prikrite) primere diskriminacije z jasno izraženimi standardi znanja - z vidika medkulturnosti analiziramo in evalviramo že izbrana književna besedila v učnem načrtu in učnih gradivih - če vsebujejo primere stereotipov, predsodkov, diskriminacije, a jih ne presegajo, če s svojim sporočilom utrjujejo upravičenost privilegirane skupnosti za neenakopraven položaj v družbi, tovrstna besedila skupaj z učenci pri pouku književnosti kritično analiziramo (npr. slikanica Kathryn Cave: Drugačen (2001), slov. ljudske pesmi o Romih)

- učni načrt, berila izražajo dejansko slovensko večkulturnost in večjezičnost: tudi književna besedila manjšinskih in priseljenskih skupnosti (materni + slovenski jezik) - sodelovanje: sprememb ne moremo vpeljevati pripadniki večinske kulture sami, saj največkrat slabo ali (pre)malo poznamo kulturo in besedno umetnost drugih kulturnih, etničnih, jezikovnih skupnosti, ki sobivajo z nami v Sloveniji NOVO: Iz jezika v jezik, Antologija sodobne priseljenske in manjšinske književnosti v Sloveniji, 2014, ur. Lidija Dimkovska