Vkljuevanje migrantov v izobraevalni sistem NIVES POKAR BLED

Vključevanje migrantov v izobraževalni sistem NIVES POČKAR, BLED, JUNIJ 2016

�Povečanje pretoka priseljencev v Evropo - potrebno okrepiti vlogo izobraževanja pri spodbujanju državljanstva in skupne vrednote kot so svoboda, strpnost in nediskriminacija. �in pri spodbujanju vključevanja priseljencev v družbo. �Študijski obisk na Malti – dolgo tradicijo s priseljenci.

�Glavni cilj obiska – spoznati proces vključevanja migrantov v šolo in v družbo. �Izobraževanje ima pomembno nalogo pri spodbujanju socialne kohezije, preprečevanje marginalizacije in radikalizacije ter pri nudenju pomoči mladim, da postanejo odgovorni, odprti in aktivni člani raznolike družbe.

�Minister za šolstvo in zaposlovanja Evarist Barolo je poudaril pomen spodbujanja državljanske vzgoje, medkulturnega dialoga in demokratičnega državljanstva za lažje vključevanje priseljencev v njihovo družbo in šole.

minister �Imamo 1000 muslimanskih otrok. �Niso v šolah. �Potrebno se je učiti drug od drugega. �Malta je majhna, varna država, nikoli nismo začeli vojne, zato smo sprejemljivi za migrante. �Nimamo dovolj denarja za vojsko, veliko delamo na tem področju, smo politično korektni. �Z migranti se je potrebno pogovarjati. �Imamo 1000 vlog za vstop v državo vsako leto.

Primer dobre prakse Malta 2016 �Teoretični del – dr. Caroline Oliver, Center on Migration, Policy and Society, University of Oxford �Podala je vsebine o migrantih in vključevanju le teh v družbo kot celoto ( izobraževanje, kultura, stanovanjska politika, zaposlovanje, …).

�priseljenci v Evropi predstavljajo zelo različne populacije; �z različnimi motivi in možnostmi za migracijo, vključno z zakonitim in nezakonitim načinom vstopa v državo. �Državljani tretjih držav (DTD) migranti, ki prihajajo iz držav zunaj Evropske unije, se razlikujejo med prosilci za azil (prizna se jim status begunca ali pa se zavrnejo), �Nekateri so družinski migranti, (npr. prek poroke / zakonca migracije) delavci in študenti.

�Nacionalni podatki ( VB) neto migracije so vključili tudi mobilnost znotraj EU, kjer se mobilni državljani EU gibljejo prek meja. Razlogi za selitev: -humanitarni-, gospodarski – družinski. - drugi motivi za migracijo povezani tudi z izobraževanjem, zdravjem, načinom življenja in dobrega počutja.

Vključevanje migrantov Rezultati integracije migrantov v Evropi kažejo mešano sliko, migranti se razlikujejo: - odvisno od države izvora, - etična pripadnost, - spol, - motivi za premikanje, - ravni predhodnega človeškega kapitala in več.

�Za bolj prilagojene razumevanju rezultatov migrantov v svoji državi, je najbolje, da si ogledate poročilao OECD leta 2015 (dostopno na: http: //www. oecd. org/els/mig/Indicators-of. Immigrant- integracija-2015. pdf), ki primerja rezultate za priseljence (in kar je bistveno njihovi otroci) v evropskih in držav OECD glede na vrsto kazalnikov (vključno z zaposlovanjem, izobraževanjem in usposabljanjem, socialne vključenosti, državljansko udejstvovanje in socialna kohezija).

�Ko migranti prispejo v novo državo, ali celo že pred tem, bodo začeli s procesi povezovanja. �So socialno povezani s člani (nacionalne, etične, kulturne, verske ali druge) skupnosti, s katerimi se identificirajo, s člani drugih skupnosti. �Njihov cilj je imeti zadostno jezikovno usposobljenost, kulturno znanje in zadosten občutek varnosti ter stabilnosti, da se samozavestno vključijo v družbo na način, ki je skladen s skupnimi pojmov naroda in državljanstva.

Področje izobraževanja �Na področju izobraževanja je tudi mešana slika. Mnogi starši - migranti prispejo v evropske države z visokimi pričakovanji izobraževalnega sistema, izobraževanje ima pomembno vlogo pri družinskih selitvenih poteh. �Migranti iz manj razvitih neevropskih držav imajo nižjo izobrazbo, vključno z mladimi turškega rodu v državah, kot so Belgija, Nemčija, Nizozemska, ter maroškega rodu v Belgiji in na Nizozemskem; (Heath, Rothon in KILPI 2008). �Drugi migranti znotraj Evropske unije pogosto opravljajo slabše delo, vendar boljše kot tisti iz prejšnje skupine.

�Številni viri podatkov (npr. PISA, Eurostat, PIRLS) potrjujejo, da otroci priseljencev v vseh državah EU imajo slabše rezultate kot tisti, ki so rojeni v državi sprejemnici (glej Borgna in Contini 2014). � Neznanje jezika države gostiteljice ali omejena stopnja izobrazbe staršev priseljencev, ustvarjajo razdaljo med starši in šolo ter omejujejo njihovo sposobnost, da pomagajo. � Takšni starši pogosto ne podpirajo svojih otrok pri učenju, pri izbiri izobraževanja in pri poklicnih izbirah (D'Angelo in Ryan, 2011).

�Ugotovljeno je, da je učna uspešnost priseljenskih otrok je v vseh državah sistematično nižja v šolah, kjer je visok delež otrok s slabo izobraženimi starši. �V povprečju zaostajajo več kot dve leti za svojimi vrstniki v šolah z malo takih učencev.

�Kulturno integracijo je težko izmeriti, saj se nanaša na sisteme prepričanj, vključno vere, morale, vrednot, vedenja in načina življenja ter z njim povezane spremembe v družbi in med priseljenci.

�Razlogi za neuspešnost (kljub v mnogih primerih dobrih izobraževalnih možnostih) je jezik, ki je še vedno verjetno najbolj pomembna ovira pri dostopu do šolanja in do zaposlitve (Phillimore in Goodson 2006). �Najnižje znanje jezika, je pri tistih, ki so najbolj težko zaposlivi. (Dustmann in Fabbri 2003). � Druge pomembne ovire so delodajalci, ali prepoznajo kvalifikacije tujca ali pa previdnost med delodajalci zaradi negotovega pravnega statusa.

Dejstva: �Šole so pogosto prvi in najpomebnejši kontakt. �Motivacija migrantov je nizka. �Pomembna je definicija predsodka – vse je nasilje. �Več oblik nasilja: psihično, verbalno, emocionalno, akcija in ne akcija.

�Nasilje je tudi na več ravneh: država, institucija, posameznik, vrstniki, . . �in na več stopnjah. �Migrantska populacija je bolj ranljiva. �Stopnja tveganja je odvisna od prejšnjih izkušenj, izkušnje staršev, razlik od osnovne rase, jezika, spola, revščine, širše proti priseljenski sovražnosti, …

Izkušnje – Malta �OPREDELILI SO TISTO KAR JE NUJNO. �KAKŠNO JE PRAVILNO RAZMERJE MED UČENCI IN UČITELJI? VEDELI SO DA JE MAX 12 UČENCEV. �PO ŠOLAH NIMAJO DOVOLJ PROSTORA ZA MANJŠE RAZREDE. PREDVSEM JE BILO TEŽKO DOLOČITI KOLIKO UČITELJEV POTREBUJEJO ZA DIJAKE? �EDEN OD UČITELJEV JE PREVZEL NALOGO, DA JE SKRBEL ZA NJIH. Ne vsak učitelj po malo, potrebujejo enega na katerega se naslonijo.

�Kaj vključiti v ponudbo, kaj jim ponudimo? Koliko ur jim lahko ponudimo? � 8 ur na teden. Dve. možnosti: napačna predpostavka �Z besedo vključenost nimamo težav, težave imamo z izvedbo. �Postaviti otroka v razred ni dovolj. �MOTO: vključili bomo vsakega otroka. Prihodnost se začne tukaj!

� Leta 2013 so začeli s treningom učiteljev ang. jezika. Učili so jih kako delati z migranti. � Ostale učitelje učijo kako učiti ang. in malteščino kot tuj jezik. � V sistem je potrebno vgraditi sistem usposabljanja in evalviranja. Učitelji morajo povedati * in -. � Zbrali so 6 ravnateljev in naredili strategijo: � Poiskali denar za plačo učiteljev, poiskali moderatorja v skupnosti, poiskali pomoč drugih oseb � Oktobra 2015 je bilo 2482 migrantov v malih šolah. Vprašali so se kaj jim lahko ponudimo? � Nobenih iluzij. � Zavedati se raznolikosti med njimi.

�Prepoznali so, da ima vsak otrok le eno šolsko obdobje, šolsko življenje, šolanje. �Učitelji delajo čudeže, saj domači otroci dobro sprejemajo tujce.

�Nevidno: koliko učiteljev zaposliti, za koliko časa, … �Nikoli ne vemo koliko jih bomo dobili, to je odvisno od: vremena, sahare, od zaprtih držav na Balkanu, …. �Ali bomo prenesli breme na učitelje? �Usposabljati se moramo vsi: - minister, ravnatelji, učitelji. �Budget za usposablanje mora biti dovolj velik – največji.

Srednja šola – POKLICNE ŠOLE �V razred gredo direktno z drugimi dijaki, ni pripravljalnice. �V delavnicah pokažejo kaj znajo �Moramo biti fleksibilni-šole. �Potrebujejo pomoč pri vseh predmetih. �Dijak sam sporoči učitelju oz. ravnatelju, da mu je en predmet prelahek in ga premestijo. �Mi odrasli, učitelji moramo poiskati pozitivne stvari, močna področja.

�VKLJUČITI MLADOSTNIKA JE ZELO TEŽKO. �VKLJUČITI MORAMO STARŠE MLADOSTNIKA, KAR JE ŠE TEŽJE. �VKLJUČITI JE POTREBNO NAŠE DIJAKE, DA DELAJO S TUJCI.

�Migranti bodo spremenili nas. �V OŠ nimajo programa za starše. �Starši lahko izberejo program v srednji šoli: ü Kako dobiti službo ü Komuniciranje ü Malteščino ü Migrantske veščine –potrebe: prehranjevanje, pridobivanje dokumentov, transport v državi, . .

�So težave, ker ne znajo angleško. �Učenci manjkajo v šoli, veliko je žalostnih otrok brez staršev ali samo z 1 staršem. �Ne moremo reči, da nihče ne bo uspešen.

�Če starše ne vključimo v šolski sistem bo njihov otrok vedno outsider- izločen. �Imigranti potrebujejo vodstvo! �Na ministrstvu imajo uslužbenca, ki se ukvarja z migranti in s starši migrantov. �Pomožne učitelje - učiteljev primanjkuje ( uslužbenka določa).

�Pripeljali so starše , da so predstavili svoje izkušnje, z njimi smo se lahko pogovarjali s starši imajo tečaj angleščine, in malteščine, v razredu do 8 otrok. � 1 leto pripravljalni razred samo ang. in malteščino �Ekonomski migranti. �Učitelji ogromno pomagajo. �Uniforme za vse – zmanjšujejo razlike med njimi.

�Nalagamo vašim odločevalcem; - usposobite učitelje �Učitelji morajo biti dobro usposobljeni. �Razvijati morajo empatijo do migrantskih učencev. �Pomoč, suport šole je odločilen. �Materni jezik države je zelo pomemben, da jih okolica sprejme. �Vedeti je potrebno, da so otroci prizadeti ( odtujenost od njihovega okolja, žalost, …. ). �„SOFT LANDING“ LAHEK PRISTANEK �Šole morajo stalno preverjati kako napredujejo.

Šolska dejstva: � Učiteljeve psihološke in praktične ovire ( občutek dela z migranti, njihovo politično stališče, …. ). � Eno merilo za napredek vseh učencev. � Razvijati morajo empatijo do migrantskih učencev. � Šola ne sme biti težko dostopna. � Različni pristopi, različen odnos do migrantov, � Pomembna je klima in filozofija šole: - odprta, dobrodošla. � Poučevanje staršev. � Starši morajo čutiti da so dobrodošli, da so povabljeni, da jim je politika naklonjena. � Trening veščin s starši. � Staršem je potrebno sporočiti, kako naj bo družina vključena v šolo? � Šola mora vedeti na kakšen način bo vključevala starše v šolo.

�Za vključevanje staršev je potrebna lokacija in časovnica. (v kurikulumu, delo doma, …- ciljno naravnano). �Npr: - težava z vlogo žensk v družbi, možje ne dovolijo ženskam, da gredo v šolo. Če to dosežejo je že napredek. �Skupnost: so vzorniki, razvijanje spretnosti, krepitev sodelovanja, …

�Raziskave kažejo ( ga. Oliver, Oxford University) nujo po tesnem sodelovanju šole in staršev. To prinaša pozitivno vedenje migrantov, razumevanju teh otrok, razumevanje družbe v kateri so migranti. To sodelovanje prinese boljše izobraževalne rezultate in uspeh v prihodnosti.

Dejstva o družini: �Nimajo izobrazbe oz. nizke izkušnje z izobraževanjem. �Omejeni so zaradi neznanja jezika- jezikovne ovire. �Slabo razumejo kako deluje šolski sistem, šolsko delo in majhne sposobnost, da dekodirajo šolski sistem. �Različne percepcije povabila- zakaj so v tej državi?

�Pomembno je okolje: informiranost o državi, o šolskem sistemu, strategija ozaveščanja vseh vpletenih, … �Šola in starši naj prevzemajo vlogo moderatorjev.

�V šoli morajo učenci znati jezik države, če UČENEC ne zna jezika nima kaj početi v razredu. �V vrtcih in šolah se pogovarjajo migranti sami med seboj NAROBE �Možna rešitev: -orientirati se je potrebno na igrice v malteščini. �NIČ brez jezika države v kateri so. �Motivirati smo morali ministrstvo za denar za učitelje! �V razredu je priložnost za komunikacijo. Za sklepanje prijateljstev – razred ni prostor za klepet.

V prihodnosti imamo 3 poti: 1. Več učiteljev 2. Usposabljanje učiteljev – kako delati z migranti. 3. Koordinatorji v občini za delo s starši migrantskih otrok.

�Vprašanja? Hvala za pozornost! �ESHA �Notranja pravila �Bruselj