OBUTENJE IN ZAZNAVANJE Ali kako vemo kaj obutimo

OBČUTENJE IN ZAZNAVANJE Ali kako vemo, kaj občutimo….

• OBČUTENJE = proces sprejemanja dražljajev iz okolja in njihove pretvorbe v živčno vzburjenje • ZAZNAVANJE = proces organizacije in interpretacije občutkov

OBČUTENJE IN ZAZNAVANJE DRAŽLJAJI ČUTILO živčno vzburjenje - Svetlobni Mehanski Kemični Toplotni - oko - uho, koža - jezik, nos - koža OBČUTEK +inf. iz spomina +inf - vid - sluh, tip (pritisk) - okus, vonj - tip (toplo, hladno) PRIMARNA SENZORNA SREDIŠČA ZAZNAVA ? ASOCIACIJSKA SREDIŠČA

OBČUTENJE - ČUTNI PRAGI Psihofizika = panoga psihologije, ki raziskuje odnos med intenzivnostjo dražljaja in intenzivnostjo občutka • Absolutni prag • Diferencialni prag • Terminalni/končni prag

OBČUTENJE - Absolutni prag občutka = najmanjša intenzivnost dražljaja, ki jo občutimo. Nižji je absolutni prag, prej občutimo dražljaj. Nizek absolutni prag visoka absolutna občutljivost Visok absolutni prag nizka absolutna občutljivost • AP za posamezne dražljaje se razlikuje. Na AP za posamezen čut vplivajo: – Značilnosti dražljajev: D v svetlobi/temi, frekvenca – Telesno, zdravstveno stanje: prehlad višji prag za vonj in okus, nosečnice nižji prag za vonj – Starost: s starostjo se AP za zvok (sploh visoke frekvence) zviša

OBČUTENJE - Diferencialni prag občutka = najmanjša razlika v intenzivnosti/kakovosti dveh dražljajev, ki jo občutimo. ****primer 63 pod definicijo • DP je odvisen od intenzivnosti osnovnega D. Čim intenzivnejši je, večja mora biti razlika z drugim D, da bi jo občutili. • Diferencialna občutljivost za vid in sluh je večja od občutljivosti za okus in vonj (se razlikuje med posamezniki). Pomembna je za prilagajanje na spremembe v okolju. **** Tabela 5. 1

OBČUTENJE Terminalni/končni prag občutka = intenzivnost D, po kateri O ne narašča več, čeprav se intenzivnost D stopnjuje. Bolečina; terminalni prag izguba zavesti; etično sporno določanje! ? ? kako se občuti terminalni prag večine občutkov?

OBČUTENJE - ČUTNA ADAPTACIJA = sprememba (zmanjšanje) občutljivosti čutnega organa zaradi podaljšane izpostavljenosti delovanju enakih ali podobnih D. • Omogoči, da smo pozorni na pomembne, informativne D in spremembe, ne da bi nas motili D, ki so prisotni že dalj časa (hrup prometa, obleka, ura) • Značilna za vsa čutna področja, razen za bolečino • Najhitrejša za vonj in tip • Za toplo/hladno in sluh hitra pri srednjih intenzivnostih, slabša pri skrajnih • Vid adaptacija na temo 30 -40 min, na svetlobo nekaj minut • Adaptacija je dobra in hitra pri D srednjih intenzivnosti, delna in počasnejša pa pri D skrajnih intenzivnosti. • DZ: 44 -45

ZAZNAVANJE – ORGANIZACIJA OBČUTKOV • Dejavnost str. 66 • Zaznavno organizacijo so v 20. stol. začeli preučevati gestalt psihologi. Oblikovali so načela zaznavne organizacije (lik in podlaga), ki pojasnjujejo, kako ločimo objekte od podlage in kako povezujemo posamezne čutne informacije v celoto. • Temelj vseh načel je zakon dobre oblike, po katerem elemente vedno organiziramo tako, da tvorijo najbolj enostavno in stabilno celoto. • ***primer slika 5. 7 (str. 67)

Načela združevanja občutkov

Načelo lika in podlage

Načelo podobnosti (slika 5. 8)

Načelo bližine (slika 5. 9)

Načelo strnjenosti ali dobre smeri (sliki 5. 10, 5. 11)

Načelo simetričnosti (slika 5. 12)

Načelo zaprtosti (slika 5. 13)

Načelo gibanja

ZAZNAVANJE - INTERPRETACIJA • Predhodne izkušnje/zaznavna naravnanost • Znanje kaj in kako hitro (5. 14) • Motivacija (Murphy in Schafer; slika 5. 1) • Močna čustva in afekti • Osebnostne lastnosti • Vrednote in stališča • Članstvo in procesi v skupini (Asch: str. 234)

POZORNOST = proces usmerjenosti oz. osredotočenosti na omejeno število dražljajev 1. dražljaji, na katere je usmerjena pozornost, postanejo v zavesti jasni, in to tem bolj, čim manj jih je. 2. V vedenju nastanejo spremembe, ki pripomorejo k čim boljšemu zaznavanju dražljajev, na katere smo osredotočeni.

• Obseg: za nesmiselno gradivo 6 -9 enot (2 -3 pri otrocih) • Odvisen od starosti, vrste in razporejenosti gradiva • Trajanje: odvisno od motivacije, starosti, motečih drugih dražljajev.

Prav tako zdaj, ko berete to besedilo, le nejasno vidite sliko v ozadju. Ker je obseg pozornosti omejen, ste lahko pozorni le na en dražljaj, ostali pa so v ozadju ZAZNAVNA INHIBICIJA

• Slepota za spremembe (change blindness)

POZORNOST vpliva na to, KAJ bomo zaznavali. Lahko zelo POZORNOST niha in je odvisna od več dejavnikov: dejavnikov - Intenzivnost dražljaja Ponavljanje Izstopanje Gibanje ZUNANJI DEJAVNIKI POZORNOSTI (pasivna pozornost) - Čustva - Izkušnje, znanje NOTRANJI DEJAVNIKI - Potrebe, motivi (če smo lačni, POZORNOSTI našo pozornost pritegnejo oglasi za hrano) (aktivna pozornost)

http: //www. coolopticalillusions. com/

ZMOTNE ZAZNAVE ILUZIJE so zmotne zaznave – dražljaje napačno ILUZIJE organiziramo in interpretiramo (psihološki dejavniki – močna čustva, v oteženih okoliščinah zaznavanja; fizikalni dejavniki – lomljenje svetlobe, temperaturne razlike, dvoumni dražljaji) HALUCINACIJE pa so prav tako zmotne zaznave, ki pa HALUCINACIJE nimajo podlage v dražljajih. Izzovejo jih nenormalni živčni procesi v centralnem živčnem sistemu (vidne, slušne, tipne, halucinacije vonja; izčrpanost, deprivacija, povišana telesna tepmeratura, droge, shizofrenija)

SOCIALNO ZAZNAVANJE • Je proces zaznavanja in presojanja drugih ljudi, samih sebe, socialnih odnosov in socialnih situacij. • Socialna kognicija – ne gre zgolj za opazovanje, ampak predvsem za mišljenje, presojanje in ocenjevanje.

VPLIV • • Razpoloženja, čustev, izkušenj, pričakovanj, … Količine informacij Vrednot, družbenih norm Prve informacije

PRVI VTIS • Se oblikuje ob prvem srečanju s posameznikom ali ob prvi informaciji. • Vpliva na naše zaznavanje in presojanje posameznika tudi ob ponovnih srečanjih, novih informacijah. • Trdovraten (nezaveden). • Najpomembnejšo vlogo pri oblikovanju prvega vtisa ima zunanji videz (telesna privlačnost).

HALO UČINEK = težnja, da na temelju poznavanja ene ali le nekaj lastnosti ocenjujemo tudi druge lastnosti oz. osebnost v celoti. Gre za prehitro sklepanje iz ene lastnosti na druge. • Močen: malo informacij, ocenjevanje moralnih lastnosti (dober, slab, pošten, iskren) • Eksperimentalno preučeval E. L. THORNDIKE: opis namišljene osebe z eno ali dvema pozitivnima (negativnima) lastnostma. Udeleženci so to osebo dojeli kot v celoti dobro (slabo). ** raziskava S. Asch, str. 146

NAPAKA SIMPATIJE • Zgodi se takrat, ko nekoga presojamo bolj pozitivno izključno zato, ker nam je simpatičen ali pa presojamo negativno ker nam je oseba antipatična. • Ko nam je nekdo simpatičen, mu napake spregledamo, ko nam je nekdo antipatičen ga strožje presojamo.

• Napake v socialnem zaznavanju se lahko nanašajo na druge ljudi, naše odnose z njimi, pa tudi na nas same (neustrezna samopodoba, pre/podcenjevanje). • Na splošno pa naj bi bili v svojih zaključkih o drugih dokaj točni. Prototipične lastnosti so relativno stabilne in imajo verjetno notranje vzroke, zato dovoljujejo napovedovanje prihodnosti iz preteklosti. • Socialno zaznavanje je vzajemno (samouresničujoča napoved).

Za ponovitev in utrditev • Kaj so občutki in kaj zaznave? Podajte primer za oba pojava. • Najdite primere iz vsakdanjega življenja za različne čutne prage in načela organizacije zaznav. • Kakšen je pomen zaznavanja za človeka? Ponazori s primerom. • Kaj je pozornost in kakšna je njena vloga? Primer. • S čim reklamni oglasi vplivajo na posamezne dejavnike pozornosti? • Kakšne so lahko posledice posameznih napak v socialnem zaznavanju?