Poznamo temperaturni gradient Vemo da temperatura z nadmorsko

Poznamo temperaturni gradient Vemo, da temperatura z nadmorsko višino pada. Razumemo, da višje kot gremo, bolj je hladno Pri naravoslovju smo se učili, da se rastline vedno prilagajajo podnebju, torej temperaturi in padavinam. Nič drugače ni v Alpah Poletje je toplo, zima pa mrzla Poletje je kratko, zima pa dolga Padavin je veliko, predvsem snega Vedeti pa moramo, da je površje skalnato, zelo strmo in na njem je zelo malo prsti. Pomisli, da si rastlina, ki mora tukaj rasti, pognati korenine, se upirati močnim vetrovom in deroči vodi. Rastlinam je torej v Alpah zelo težko. Imajo veliko problemov. Morajo jih rešiti, če želijo preživeti. Seveda pa rastline nekaj vedo. Pogoji za rast postajajo vedno težji, če gremo vedno višje. In obratno, vedno boljšji, če gremo vedno nižje.

Sedaj nam je popolnoma jasno, da bo rastja vedno manj, če gremo vedno višje. Drugače ne gre. Posledica tega je, da se v Alpah oblikujejo višinski rastlinski pasovi. Spodnja skica jih lepo predstavlja Na višini 1000 metrov iglavci zamenjajo listavce. Skalovje je mišljena trdna skala brez rastja. Grušč je drobno kamenje ležeče na strmih pobočjih. Na višini 3000 metrov se oblikuje snežna meja. Od tam višje je večni sneg in led. Gozdna meja Na višini 2000 metrov se oblikuje gozdna meja. Od tam višje ni več gozdov. Ruševje Grušč

Seda pa preizkusimo, koliko smo razumeli. Rešite naloge. Pomoč je dobrodošla. Rešene naloge mi pošljite po spletu. S črko P označi pravilne trditve, s črko N pa nepravilne trditve. 1. Zime so v Alpah kratke. 2. V Alpah so poletja topla. 3. Alpe imajo zelo malo padavin. 4. Alpe imajo mrzle zime in kratka poletja. V prazen prostor za trditvijo zapiši pojem, o katerem trditev govori. 1. Nizko in skromno grmičevje visoko v gorah. 2. Drobno kamenje v strminah visokih gora. 3. Od tam višje ni več gozdov. 4. Od tam višje je samo še sneg in led. V gorah je zelo lepo, vendar moramo biti zelo previdni in primerno usposobljeni in opremljeni