Apokrifni Preeren Preernove kosmate Sm nkaj nas kr

Apokrifni Prešeren Prešernove kosmate Smé nékaj nas, kèr smo Prešérnove, bíti prešérnih; pésem káže dovòlj, kàk je naš ôče kroták. (Pričujoče poezije v Zabavljivih napisih) Miran Hladnik, Apokrifni Prešeren

n Gradivo za Prešernov slovar jezikoslovca Staneta Suhadolnika na ZRC Slovenske akademije znanosti in umetnosti vsebuje tudi besede fuk (4 -krat), scati (več kot 6 -krat), kavsati (2 -krat), prdeti, drekati, drkati, rit, pička, kurbica, kurbir (po 2 - krat), cipica, prasica, zizek, kocina (2 - krat), kosmat, figa (v pomenu blato), Koth (blato), Schlamm (blato). Iz srednje šole se Prešernovih pesmi s temi izrazi ne spomnimo, v zavesti so nam ostale najpogostejše besede kanoniziranega dela njegovega opusa: srce (112), dan (81), oko (68), Bog (58), čas, peti (57), ljubezen (52), pesem (47) itd. Miran Hladnik, Apokrifni Prešeren

Od kod sem vzel? n n n France Kidrič, Prešernova gostilniška publicistika. Tovariš 1947. [Črtomir Zorec], Nekatere Prešernove še neobjavljene. Erotična št. Problemov, 1972. Fuk je Kranjcem v kratek čas: Antologija slovenske pornografske poezije (ur. Marjan Dolgan in Miran Hladnik). 1990, 1993. Miran Hladnik, Apokrifni Prešeren. Prešernov zbornik. Kranj, 2000. Rokopisne zapuščine znamenitih Slovencev v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Miran Hladnik, Apokrifni Prešeren

Iz študentskega časa so verzi, položeni v usta materi sošolca Matija Gollmayrja, ki je silila sina v lemenat. Če s mislil, vlačugar, vlačit se tako, te treba v Ljubljani nikol ni bilo. Ti lahko dobil bi bil conto doma, da b' kozje molitve učila te bla. Miran Hladnik, Apokrifni Prešeren

Kar je, beži, al' beg ni Bog? ki vodi vekomaj v ne-bo, kar je, kar b'lo je in kar bo. Sveti Senan Čudni dihur V Ljubljani je dihur, ki noč in dan žre knjige, od sebe pa ne da narmanjši fige. Ker stara para zlomek devištva preveč vzel, je mlajši njega, Zlomšek, prodajat' ga začel. Tam čaka zastonj in zastonj se kesa; Tempora mutantur nazaj med ljudi se Senanus poda. Od tod se menihi ženstva ne boje, Nekdaj je zlomek bil hudič, je zlomšek bil za dušo in truplo njih radi skrbe. hudiček; zdej Zlomšek je postal na Štajarskem Zakaj se moj rojak napenja? škofiček! Zakaj se moj rojak napenja, bi mislil, de Slovencam je uganka, ker davno oznanila je Slovanka, de na porodu Cerbera pričenja. Miran Hladnik, Apokrifni Prešeren

Opasal vere je orožje za božjo čast vojšak goreč, bil svitel svečnjek cerkve božje, je pridigar, spov'dnik sloveč. De brez moči bi noč b'la huda, čuval je romarjov pastir; tam Bog mu daj plačilo truda v nebesih uživat' večni mir! [nagrobni napis duhovniku Francetu Julijaniju, Stražišče pri Kranju] Moj bron je najden bil v dno morja, ko Turčije kraljestvo v Heladi končal je Navarin. Ga kupi romar; ga Samassa v zvon prelije, glasim zdaj božjo čast iz svet'ga Jošta lin. [napis na zvonu v cerkvi na sv. Joštu pri Kranju] Zaljšal cerkve vidijoče prebivalša je Boga, de bi bolj molitve vroče šle v nebesa iz srca. Bog bogastvo je pogmiral, čast povrnil mu s častjo. Živ rad vboge je podpiral, kar zapustil je, njih bo. Spolnil rad je vsakmu želje dur odprl mu in srce; bil prijat'ljov je veselje, njim oči po njem rose. Fara vsa po njem zdihuje, bil je njeni zvest pastir; Bog, ki dela vse plačuje, naj mu da nebeški mir. [nagrobni napis duhovniku Juriju Kalanu, Stražišče pri Kranju] Miran Hladnik, Apokrifni Prešeren

Ne daj se od greha nigdar oslepiti, premisli, de kmalo veselje mini. – Kaj prida ti je le cel svet perdobiti, če duša pa večno v breznu terpi. Po tihih samotah se rajši perkrivaj: boječa nedolžnost se v njih veseli; in grenke solzice pokore prelivaj, de v Tebi svetost ino mir oživi. Ne čakaj, preljubi ino gadove svitke od ranjenga serca pogumno odvi, sovraži peklenske, preslastne ožitke, od ktirih nedolžnost v tebi kopni. [Na podobici Svetih šteng sv. Jošta pri Kranju, 1830] Oče v' miru Božjim počivajte, Roka nevtrudena miruj. Žive vere rajski sad vživajte, Z lučjo večno Bog Vas osrečuj. [Nagrobnik duhovniku Mihaelu Vouku pri Treh Farah v Beli Krajini] Was die Plunzen unter den Würsten, das bist du unter den Fürsten. [F. Prešeren: Kar so čreva pri živini, to si ti med vlastelini. ] Was der Arsch unter den Gesichtern, das bist du unter den Dichtern. [A. Auersperg: Kar je rit med portreti, to si ti med poeti. ] Miran Hladnik, Apokrifni Prešeren

Zapustil boš ti svoje zláte, pripravljena je jama za-te; odločen tam od jalove debele, sam ležal bodeš brez škofele. [Na račun škofa Antona Wolfa in njegove priležnice grofice Stubenbergove] V Ljubljan je en moš, K men', da je tič, Pa ni tič; – Le od tiča – repič. [Na račun prof. Elije Rebitscha] Metka, Metka! ne spoštuješ pétka, si pustila Grič, vzel te bo hudič! Bela ko mleko, rudeča ko kri, zaljubljeno gleda, na smeh se drži. Sonce se skriva, videt' ga ni, ker se peklenska Marička moži. [vse na račun Podbojevih gostilniških deklet] Miran Hladnik, Apokrifni Prešeren

Sámo Tončka Šarabon, ta ti da za božji lon. Oj, Savica, nisi več devica! Si prasica, ki na široko šči. Savica, devica več ni, Poglejte vi farji, kako široko šči. Do zdej ste b'le še d'vice, do zdej še niste dale, do zdej ste jo imele zato le, da ste scale. Mi smo še cele, nismo držale, smo jih imele, da smo iz njih scale. Miran Hladnik, Apokrifni Prešeren

Kako in komu se trebuhi redé? Kako da se birtom Trebuhi redé? Ker žrêjo, pijêjo Do belega dne. Kako da se peamtarjem Trebuhi redé? Zato, ki se mazat Vsi radi pusté. Kako da se ferboltarjem Trebuhi redé? Kri kmetov pijêjo Pijavke hude. Kako da se farjem Trebuhi redé? Za maše jim nosijo Neumne žene. Kako da se dohtarjem Trebuhi redé? Zato ki nobeden K njim prazen ne sme. Kako da se nunam Trebuhi redé? Zato ki se f. . . jam Por. . . t pusté. Miran Hladnik, Apokrifni Prešeren

Če tudi je fest Pa le Ti ni zvest Če je tudi kavalir Pa je največi k. . . Ker hotel ni povedati, kdo je kraljico fuk, je moral Janez Nepomuk kar hitro v vodo smuk. in: Zakaj je moral Nepomuk v vodo smuk? Ker ni povedat hotel, kdo je kraljico fuk. Ne maram za naše, so slabe krvi, mam rajši Taljane, k' jim boljši stoji; šla bom na Laško, v mesto Turin, prinesla bom "mačko" nazaj brez kocin. Od nagovarjanja ene kelnarce "Na maram za Kranjca, je hladne krvi! Imam rajši Taljana, ker bolj mu stoji. " "Le pojd tja v Italjo, v mesto Torin! Prinesla boš mucko Miran Hladnik, Apokrifni Prešeren nazaj brez kocin. "

Lenora ima dva rora, iz enga šči, iz druzga pa prdi. Jej, pij in kavsaj, za večnost se ne ravsaj! Prešeren, neveren se je obesil za cviren. Miran Hladnik, Apokrifni Prešeren

Povzetek Prešernoslovje je zelo zadržano zabeležilo obstoj prgišča manj uglednih besedil, ki prinašajo kosmati besednjak, vendar so po bolj ali manj zanesljivih pričevanjih Prešernovo delo, čeprav Prešernovo avtorstvo ostaja vprašljivo zaradi številnih namernih ali nenamernih potvorb. Večinoma gre za štirivrstičnice priložnostne, zabavne ali zabavljive ter zaradi spolnega in skatološkega izrazja obsecene narave. V eni tretjini od 45 takih pesmi se ta tematika blasfemično povezuje s svetim in cerkvenim. Zavest o njihovi eksistenci dopolnjuje Prešernovo pesniško in človeško podobo ter odpira možnost za alternativno branje nekaterih drugih znanih Prešernovih besedil. Miran Hladnik, Apokrifni Prešeren