SPUVE FILTRI MORSKIH PROSTRANSTEV Spuve so najpreprosteji mnogoceliarji

SPUŽVE - FILTRI MORSKIH PROSTRANSTEV • •

• Spužve so najpreprostejši mnogoceličarji. Nimajo pravih tkiv in organov • So pritrjene ali sesilne. • Živijo v vodi, večinoma so morski organizmi, poznamo pa tudi sladkovodne.

ZGRADBA SPUŽVE • pore, skozi katere priteka voda • odtekalka, skozi katero voda odteka • celice ovratničarke - z njimi se spužva prehranjuje in skupaj z bički ustvarja vodni tok • ogrodje iz iglic (spikul), prekritih z anorgansko snovjo (apnencem ali kremenom)

ZGRADBA SPUŽVE ODTEKALKA- MANJ ŠTEVILNE ODPRTINE IGLICE – OSNOVNO OGRODJE DOTEKALKE OSREDNJA VOTLINA PLOŠČATE CELICE DOTEKALKA BIČKASTE CELICE Z OVRATNIKOM

ZGRADBA SPUŽVE: IGLICE, KI SESTAVLJAJO OGRODJE SPUŽVE

RAZMNOŽEVANJE OPLOJENO JAJČECE IZBRIZGANJE SEMENČIC PLANKTONSKA LIČINKA

nežna ROŽNATA SPUŽVA

ŽILASTA SPUŽVA skorjasto obrašča površine.

• MREŽASTA SPUŽVA: VELIKOST 10 CM, ŽIVI V GLOBINI DO 3 M

MORSKA ŽOGICA • V ZAČETKU RASTI OBRASTE POLŽJO HIŠICO, V KATERI SE JE NASELIL RAK SAMOTAREC, KI JO PRENAŠA NAOKOLI. KASNEJE SPUŽVA RAZTOPI HIŠICO IN SAMA OBRAŠČA RAKOV ZADEK. • PRIMER SIMBIOZE

SPUŽVA VRTALKA živi v plitvem morju blizu obale. Pritrjena je na skale in školjke in vanje s kislim izločkom vrta luknje. Tako prispeva k podiranju kamnitih obal in razgradnji školjčnih lupin.

MORSKA POMARANČA

SPUŽVA ŽVEPLENJAČA IMA VEČ NAVPIČNIH CEVASTIH IZRASTKOV ( 3 - 5 CM). NA ZRAKU POSTANE ZELENOČRNA. NAJPOGOSTEJE JE V GLOBINI MED 2 IN 10 METROV.

SLONOVO UHO ZRASTE DO 1 M. ŽIVI NA DNU 30 DO 50 M GLOBOKO.

SPUŽVA MOŽGANJAČA NAJVEČJA JADRANSKA SPUŽVA ( DO 80 CM). ŽIVI V GLOBINI OD 20 DO 25 M.

V skledasti spužvi iz Rdečega morja iščejo zavetje različne vste ribic. (Foto: Ciril Mlinar - Cic)

Krapanj • Na Krapnju so se včasih moški ukvarjali z nabiranjem spužev.

• Nabiralec spužev v istrskem podmorskem svetu (Foto: Ciril Mlinar Cic

• Njihovo uporabnost za umivanje so poznali že stari Grki. • Rimljani pa so si svoje vojaške oklepe in čelade udobno podložili s tankim pahljačastim "slonovim ušesom". • V srednjem veku sta za spužve pokazali največje zanimanje duhovščina in medicina. Ker roževinasti skelet vsebuje veliko joda, so zdrobljene uporabljali kot zdravilo proti golšavosti.

• Nobena umetna spužva nima tolikšne moči vpijanja, tolikšne vzdržljivosti in mehkobe, zato naravna spužva še naprej ostaja najboljše sredstvo za nego in umivanje. • Poleg v kozmetične in higienične namene, se spužva uporablja pri restavraciji umetnin, za fino obdelavo keramike, porcelana, usnja in lesa ter v medicini in laboratorijih.

SPUŽVE 1. Značilnosti: • spužve so najpreprostejši mnogoceličarji, nimajo pravih tkiv in organov • so pritrjene ali sesilne, • živijo v vodi, večinoma so morski organizmi, poznamo pa tudi sladkovodne, • na površini so številne DOTEKALKE, skozi katere voda priteka, • voda odteka skozi ODTEKALKO; vodo fitrirajo oz. precejajo, • celice ovratničarke Z BIČKI poganjajo vodo in v ovratničke lovijo ORGANSKI DROBIR IN PLANKTON, iz vode sprejemajo tudi kisik.

2. RAZMNOŽEVANJE: spolno: oplojeno jajčece planktonska ličinka spužva Nespolno: brstenje (iz telesa odraslih rastejo mlade spužve): nastane korm 3. VRSTE: uporabna morska spužva, spužva žveplenjača, spužva vrtalka, morska žogica