SAMOPODOBA in vzgojne naloge uitelja pri delu z
¸ SAMOPODOBA in vzgojne naloge učitelja pri delu z mladimi Matej Tušak Matej. tusak@sp. uni-lj. si
SAMOPODOBA n n n Zajema otrokovo podobo in sliko o sebi. Vključuje telesni, psihični in osebnostni, družinski in seksualni jaz ter samovrednotenje. Samopodobe ne smemo oddvojiti iz procesa motivacije, saj je prav tu pri učenju samopodobe pogosto razlog za učenčevo pasivnost oz. aktivnost. ---Aktivnost je lahko možnost samopotrditve za učenca in s tem izboljšanje njegove samopodobe ---po drugi strani pa lahko tudi izvor močne frustracije, ki zniža že tako slabo mnenje o sebi in prisili učenca v umik, pasivnost in zavračanje. NALOGA UČITELJA: n Učitelj poskuša otrokovo samopodobo graditi na intraindividualni primerjavi (npr. danes IN pred pol leta). n Učitelj namreč NE izzvzame učenca iz frustracijskih situacij, pač pa ga nauči POSTOPNO soočati se z njimi.
M=cilj x Samopodoba n Sestavni del motivacijskega procesa je vedno tudi cilj. Močnejši ko so posameznikovi občutki zadovoljstva s ciljem poleg specifičnosti in težavnosti postavljenih ciljev pomembni še nekateri drugi atributi: -čim večja specifičnost cilja, -ustrezna težavnost cilja, -učiteljeva podpora, -povratna informacija o uspešnosti, -nagrajevanje, -sodelovanje v procesu postavljanja ciljev, -čim manj stresa in konfliktov.
ZAČARAN KROG: osebe s poz. SAMOPODOBO informacije iz okolja preverjajo osebe z negativno SAMOPODOBO: se tako vedenjo, ni POTRDITEV, občutljivi na kritiko in neg. feedback, inf NE preverjajo
KAKO SE SAMOPODOBA KAŽE V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU? VISOKO SAMOSPOŠTOVANJE NIZKO SAMOSPOŠTOVANJE aktivnost in uspeh na socialnem občutek izoliranosti in akademskem področju nezmožnosti in manjša občutljivost na kritiko, veliko problemov zaupanje lastnemu mišljenju in nesodelovanje zaznavanju doživljajo se kot sposobne odvisnost vplivati na druge ljudi, na vplivov pomembne ljudi so optimistični od zunanjih pesimizem psihosomatske motnje
SAMOPODOBA KOT FILTER selektivnost zaznavanja SEM OZ. BOM, KAR VIDIM
KAJ VPLIVA NA RAZVOJ SAMOPODOBE n n n n Stopnja samospoštovanja pa se ujema s spoštovanjem staršev do otroka. Adolescenti, ki so imeli tesne in dobre odnose z očetom so imeli višje samospoštovanje kot tisti adolescentje, katerih očetje so bili neosebni in odmaknjeni. VPLIVA NE VPLIVA telesna privlačnost -toplina staršev Višina -načini discipliniranja velikost družine SES
DEFENZIVNA SAMOPODOBA: n n n Če je samospoštovanje nizko, krhko odvisno od drugih, se ljudje odzivajo z defenzivo. -vtis na druge. Posameznik je stalno na preži, da se njegova defenzivna samopodoba, ki temelji na strahu pred negativno evalvacijo, ne zruši. Posameznik poskuša z dajanjem vtisa vplivati na percepcijo drugi tako, da bo ocenjem pozitivno. DEF…odziv…defenzivni obrambni mehanizmi (regres) REALISTIČNA SAMOPODOBA…. odziv na neugodne informacije iz okolja. filtriranje neg. inf. . potrjevanje pozitivne samopodobe, zmanjševanje vrednosti drugih pom.
Naloga učiteljev, vzgojiteljev n n n Identificirati motivacijo specifičnega učenca (klinična slika) razmisliti o morebitnih vzrokih učinkovite intervence (spodbujati motivacijo? )
ŠOLA, ŠPORT sta odlični priložnosti za uveljavitev, kot tudi za diskreditacijo pred vrstniki. To pa je za mladostnika lahko hujši udarec kot si mislimo mi, ko smo že nekoliko pozabili na leta, ko smo bili sami v isti koži. n n mladostnik je v fazi, ko se uveljavlja v svetu preko svojih vrstnikov, da navezuje kontakte z nasprotnih spolom, da se en vidik njegove nastajajoče identitete povezuje z samovrednotenjem nasploh. Vseh otrok NE moremo učinkovito motivirati (interesi, starost, razvojne krize)
Z zavedanjem o pomembnosti in širini, ki jo predstavlja plesna aktivnost, naj bi nanjo gledali celostno in poskušali narediti nek celostni plan-princip dela. 1. na učence prenesti možnost izbire in odgovornosti (s tem, ko je nekdo sam izbral kaj bo delal je nase prevzel odgovornost, da bo to delal bolje, kot če bi delal tisto, kar mora delati po tuji volji) 2. naravnati mladostnika k uspehu 3. razvijati odgovornost (vzpodbujate pozitivnega razmišljanja o stvareh, krepitev samozavesti, ravnanje po povratnih informacijah. . . ) (vzpodbujanje samostojnosti pri reševanju problemov (najprej se odloči sam, šele ko boš poskusil in ne bo šlo ti lahko svetujem. . . ).
Vzgoja motivacije skozi proces učenja
MLADOSTNIŠTVO n n MLADOSTNIŠTVO ali ADOLESCENCA (11 -24 leto): Začetek s puberteto-biol. in psihol. spremembe. Težavno obdobje? ? ? : - biološke razlage - kulturno antropološke - psihoanalitske razlage - sodobne razlage KRITIKE: Mladostništvo ni nujno burno in polno viharjev. pospešen telesni razvoj, ni nujno, da se sprožijo tudi druge težave. -
Razvojne naloge: Erikson, Freud OBDOBJE NALOGA dojenček 0 -1 leto zaupanjenezaupanje…. ORALNA malček 1 -4 leto zg. Otroštvo 4 -5 leto ZA MLADOSTNIKA JE ZNAČILNO, DA…. - zmeda časovne perspektive: nesposobnost toleriranje zamude, oblikovanje načrtov, nezaupanje v čas avtonomnost-dvom - pretirano ukvarjanje s samim seboj, pomanjkanje samostojnosti, nezaupanje ANALNA vase iniciatinost-krivda FALIČNA - prepričanost v lastno manjvrednost, ne preizkuša različnih soc. vlog, je fiksiran, samodestruktivnost sr. , poz otroštvo marljivost 6 -11 leto manjvrednost - apatično spoznanje o lastni neuporabnosti, mladostništvo - id-id. zmedenost
Nezavedna motivacija (Freud, Adler, Jung, . . ) n n n Nagonski impulzi-spolni nagon (neposredni, brezpogojna zadovoljitev, nezmožnost ločevanja (i)realnosti: PRIMARNI PROCES) razlikovanje med pravimi, namišljenimi: SEKUNDARNI PROCES struktura os: ID - EGO - SUPEREGO
TEHNIKE MOTIVIRANJA Motivacije za učenje ne smemo obravnavati ločeno od nekaterih drugih vsebin. Poudarek je na področjih: - Spreminjanje VEDENJA, motorično učenje otroka (ojačevanje, kaznovanje, ignoriranje) - ODNOSU učitelj-otrok, - SAMOPODOBI otroka - Postavljanje ustreznih CILJEV.
SPREMINJANJE VEDENJA OTROKA NALOGA: je naučiti posameznika nekih spretnosti oz. razviti neke sposobnosti oz. oblike vedenja. Tehnike nagrajevanja in kaznovanja. Tehnika vodi do rezultata le takrat, kadar jo učitelj izvaja pravočasno in konsistentno za popolnoma jasne, specifične oblike učenčevega vedenja. Učitelj mora upoštevati šest pravil učinkovitega ojačevanja: 1. ) trenutna oz. takojšnja ojačitev, 2. ) ohranjanje konsistentnosti v ojačevanju, 3. ) odzivanje na TRUD in vedenje bolj kot na dobro oceno, 4. ) ojačanje reakcij, ki so blizu oz. podobne pravilnim odgovorom, 5. ) nekumulativnost procesa učenja (vzponi in padci) 6. ) uporaba ojačanja za ohranjanje že naučenega. KAZNOVANJE (javno, sovraštvo, samo napake) n Redko, ponuditi alternative ali rešitev n Samo za vedenja, ki jih ne smemo tolerirati, npr. nevarna in destruktivna n samo pri tistih učencih, kjer vse ostale možnosti vodenja odpovedo.
ODNOS UČITELJ-UČENEC 1. 2. 3. 4. značilnosti STILA vodenja, (ne)kompatibilnost odnosa, pestrost in osebnost komunikacije, številnost in razširjenost komunikacij, percepcija učitelja.
1. STIL VODENJA n Avtokratičnost n Demokratski: je nujno, omogoča avtoriteto, formalnosti odnosa, možnosti motiviranja učenca za učenje (manj notranje motivirani) Mladostništvo: pobude in želje, del učnih ur po dogovoru (STRAH; NEZAUPANJE), sproščena komunikacija, učenec lažje pove svoje strahove
2. Kompatibilnost: otrok-učitelj n Kontrolna dimenzija se nanaša potrebo biti nadzorovan ali nadzorovati druge. n Inkluzivna dimenzija se n čustvena dimenzija nanaša na potrebo po navezovanju tesnih oblikah komunikacije pa na potrebo po dajanju oz. prejemanju naklonjenosti oz. pozornosti. - Razlikujemo popolnoma in delno nekompatibilne diade, kjer gre za neskladje ene ali vseh dimenzij. - NAMEN: Prilagoditi se na različne učence
3. Pestrost in osebnost komunikacije n Avtistično usmerjeni in preveč nekomunikativni učitelji ne omogočajo učencu razviti zaupanja vanje, n Preveč gostobesedni in radovedni, lahko pri učencu vzbudijo občutek neresnosti in neprofesionalnosti (padec avtoritete) ter "nasilno" poseganje v njegove osebne zadeve. Dober plesni učitelj predvsem zna poslušati dijaka in mu pomagati, kadar on sam verbalno ali neverbalno prosi za pomoč. Sicer pa vanj ne sili.
4. Percepcija učitelja n n Kako VAS posamezniki vidijo? Negativna percepcija zmanjša možnost učinkovitega učenja.
M=cilj x Samopodoba n Sestavni del motivacijskega procesa je vedno tudi cilj. Močnejši ko so posameznikovi občutki zadovoljstva s ciljem poleg specifičnosti in težavnosti postavljenih ciljev pomembni še nekateri drugi atributi: -čim večja specifičnost cilja, -ustrezna težavnost cilja, -učiteljeva podpora, -povratna informacija o uspešnosti, -nagrajevanje, -sodelovanje v procesu postavljanja ciljev, -čim manj stresa in konfliktov.
n HVALA ZA POZORNOST !!!
- Slides: 24