RAZVOJ VEGLASJA VEGLASNA GLASBA 1000 1250 ZNAILNOSTI SREDNJEVEKE

RAZVOJ VEČGLASJA VEČGLASNA GLASBA 1000– 1250

ZNAČILNOSTI SREDNJEVEŠKE DRUŽBE KRIŽARSKE VOJNE IVANOVCI NEMŠKI VITEŠKI RED TEMPLARJI OBVEZNA ROMANJA (Rim, Kompostela…) PRVE UNIVERZE (Bologna, Pariz, Neapelj, Oxford…, 12. , 13. st.

NASTANEK MENIŠKIH REDOVreforme BENEDIKTINCI – 6. st. , vplivi CISTERCIJANCI (1098, Francija) KARTUZIJANCI (1084, sv. Bruno) V 12. stoletju AVGUŠTINCI PUŠČAVNIKI IVANOVCI, KRIŽARSKI REDOVI, TEMPLARJI Pomoč bolnikom in jetnikom

KONEC CERKVENE REFORME – ustanovitev beraških redov FRANČIŠKANI - sv. F. Asiški (1181– 1226), sv. Dominik (ok. 1179– 1221) Potujoči pridigarji Brez lastnine Samoodrekanje 14. st. – konec uboštva, skupna lastnina, vključitev v cerkveni ustroj HEREZIJE v katoliški Evropi inkvizicija

FILOZOFIJA – 13. STOLETJE ČAS VISOKE SHOLASTIČNA FILOZOFIJA TOMAŽ AKVINSKI (ok. 1225– 1274) Naslonitev na Aristotelovo logiko oz. dialektiko Analitična metoda raziskovanja Revolucija metod in vsebin poučevanja Temelji EKSPERIMENTALNE ZNANOSTI

GOSPODARSTVO, 1000– 1250 Središče na severu Evrope Razvoj poljedelstva Lastniki: plemstvo, samostani Dninarji Vzpon mest Cehovstvo Mednarodno trgovanje

GLASBA SREDNJEGA VEKA Tropus, sekvenca – okrasje pri maši med prazniki TROPUS (gr. tropos, obrat, napev) Latinski koral (10. -12. st. ) Tekstovni in (ali) melodični vrivek h koralnim spevom maše in oficija Oblike TROPIRANJA: podlaganje besedil pod melizme Novo besedilo in melodija Vrinjen melizem

SEKVENCA (lat. sequentia, zaporedje) Dolgi melizmi za ALELUJO brez teksta KLASIČNA SEKVENCA (9. -11. st. ) Podlaganje silabičnih besedil na zadnji zlog ALELUJE Od 10. st. razvoj - St. Gallen, St. Martial Po tridentinskem koncilu (1563): Spremembe v liturgiji – 5 SEKVENC LAUDA SION – za praznik sv. Rešnjega telesa DIES IRAE, STABAT MATER…

SISTEMATIČNI RAZVOJ VEČGLASJA USTVARJENI POGOJI: Sistematično izoblikovanje tonskega sistema Razvoj glasbene teorije–Guido iz Arezza Teoretično utemeljena raba KONSONANTNIH in DISONANTNIH sozvočij TEMELJ GLASBENEGA RAZVOJA

Sistematični razvoj večglasja ANONIMNI TEORETIČNI TRAKTAT: MUSICA ENCHIRIADIS, 9. ST. – razlaga ORGANUM Uredi tonske vrednosti po zgledu grških tetrakordov Guido podloži heksakordu zloge: ut, re mi, fa, sol, la – 7 heksakordov MUTACIJA – prehajanje med heksakordi

RAZVOJ POLIFONIJE ORGANUM, 900 – 1130 – DISKANT ALI DIAFONIJA (dvoglasni stavek) Gr. organon, orodje, glasbeni instr. , orgle Skupna oznaka za zg. oblike VEČGLASJA Osnova: GREGORIJANSKI KORAL Cantus ali koral leži ZGORAJ

OBLIKE ORGANUMA STROGO PARALELNI ORGANUM Na dani cantus firmus Vodilnemu glasu “vox principalis” dodamo “vox organalis” (v kvartni ali kvintni legi) Podvajanje v oktavah - štiriglasje

OBLIKE ORGANUMA PARALELNI ORGANUM Melodije za c. f. TROPI in SEKVENCE “vox principalis” zgornji, “vox organalis” spodnji glas Unisono - ležeči ton “v. o. ” - kvartno razmerje – unisono Obseg heksakorda Vokalno ali vokalno-instrumentalno Možnost obigravanja tonov

OBLIKE ORGANUMA PROSTI ORGANUM Opustitev strogo vodenih glasov Protipostop Vzporedno vodenje glasov v 4, 5, 3 Stranski postop (sp. glas miruje, nad njim melodija) Terčno gibanje od 10. stoletja Konec improviziranega organuma – začetek pravih kompozicij

MELIZMATIČNI ORGANUM sredina 12. stoletja KORALNI TON (spodaj) je PEDALNI TON, imenovan TENOR nasproti (zgoraj) je MELIZEM VIRI: “Winchestrski troparij” – zač 11. st. , 150 dvoglasnih organumov, aleluj, sekvenc, tropov Chartres, St. Martial, Santiago de Compostela Vrhunec: NOTREDAMSKA ŠOLA

NAMEN, FUNKCIJA ORGANA Slovesno oblikovanje mašne liturgije ali oficija Mesto organa določa besedilo c. f. Temelji na GREGORJANSKEM KORALU