HECTOR BERLIOZ FRANZ LISZT Programska glasba 19 stoletja

HECTOR BERLIOZ, FRANZ LISZT Programska glasba 19. stoletja; simfonična pesnitev

Programska glasba 19. stoletja l l Čas literarnega izobraženstva Vpliv romantičnega pesništva na skladatelje Vpliv liričnih pesmi Goetheja – C. M. von Weber, F. Schubert Glasba dobi nova obzorja

Programska glasba 19. stoletja 1830 – začetek francoske romantike l Celovitejše doživljanje glasbe l Vpliv na razvoj PROGRAMSKE SIMFONIJE (H. Berlioz) in SIMFONIČNE PESNITVE (F. Liszt) l Kvaliteta glasbe ne postane odvisna od neglasbene vsebine, temveč od njene DUHOVNE VSEBINE IN UMETNIŠKE OBLIKE l

LUIS HECTOR BERLIOZ 1803 -1869 l l l Zdravnikov sin, študij medicine Odločitev za glasbeno pot, študij kompozicije v Parizu Obiskoval glasbene predstave, oboževal Glucka Prva skladba v Parizu: Misa solemne Vpliv klasikov na njegova dela, opera Trojanci, podobnost z Wagnerjem

LUIS HECTOR BERLIOZ l l Ljubezen z angleško igralko Harriet Smithson, vpliv na ustvarjalnost Postal tudi glasbeni kritik Pod vplivom ljubezni zasnoval Fantastično simfonijo Večkrat se je potegoval za prestižno štipendijo za študij v Rimu, 3. uspešno

LUIS HECTOR BERLIOZ l l Zaslužen za nastanek PROGRAMSKE SIMFONIJE Z izrazito orkestralno govorico zaznamoval francosko glasbeno romantiko Presegel klasicistično simfonično glasbo Po izvedbi Fantastične simfonije, 1830, odziv Liszta

LUIS HECTOR BERLIOZ l l l Po vrnitvi iz Rima nastala simfonija HEROLD V ITALIJI Po naročilu Paganinija RIMSKI KARNEVAL, 1844 Leta 1833 poroka s Harriet Leta 1837 prejel naročilo za REKVIJEM, kot obletnica smrti francoskega generala Posebej je zaslovel del Lacrimosa

HECTOR BERLIOZ l l l Leta 1839 nastane ROMEO IN JULIJA, operni oratorij, sloves po vsej Evropi, tudi z Rekvijemom in Fantastično simfonijo Stiki z Wagnerjem Napisal in izdal INSTRUMENTACIJO, temeljno delo Drugi zakon s pevko Mario Recio Dokončal opero Trojanci, kr. upr. 1862

LUIS HECTOR BERLIOZ l l l FANTASTIČNA SIMFONIJA OP. 14, 1830 Iz življenje nekega umetnika Vplival na Lisztovo simfonično pesnitev, ki potrdi vrednost te oblike Vplival tudi na simfonične prvine Wagnerjeve glasbe Vplival na estetiko tedanje glasbe Najljubši avtorji: Shakespeare, Goethe, Hugo

Inštrumentacija, ritem l l l Revolucionar, nauk o inštrumentaciji Večkrat deljena godala Individualizacija viol, klarinetov Skrajne lege pihal v višinah in nižinah Karakterizacija – vloga trobil Nepravilna ritmika, brez klasične simetrije

LUIS HECTOR BERLIOZ l l l Fantastična simfonija temelji na skladateljevi neizpeti ljubezni do Harriet Predgovor: “Ljubljenka sama postane umetniku melodija, kakor tudi idée fixe, ki jo povsod sreča in povsod sliši” idée fixe, spominski motiv v spremenljivih oblikah

FANTASTIČNA SIMFONIJA l l idée fixe: čustveno razgibana, ritmično in melodično neenakomerna, romantična melodija Izvira iz starejše kantate Realistično prikazovanje dogajanja in čustev

FANTASTIČNA SIMFONIJA l l l ZGODBA Romantična zgodba o enostranski ljubezni in o tragičnih posledicah za damo in zanj PROGRAM Sentimentalnost, tragika Skladateljsko spreten in poln domišljije

FANTASTIČNA SIMFONIJA l l l SIMBOLIKA Sanjarije, strasti: NEVRAČANA LJUBEZEN Ples pooseblja OPOJNOST, opij pijanosti Prizor na deželi: SAMOMOR Pot na morišče: GILJOTINA Sen o čarovniški noči, POŠATNA NOČ ČAROVNIC

FANTASTIČNA SIMFONIJA l l l Premierna izvedba- 5. 12. 1830 na pariškem konservatoriju Uvedel idée fixe kot oznako za značilno temo, ki predstavlja določeno osebo Pojav v vseh stavkih, variiran in je neposredna predhodnica Wagnerjevega LEITMOTIVA

FANTASTIČNA SIMFONIJA l l l STAVKI Sanje (largo), strast (allegro, pojav idée fixe) Ples (allegro) Prizor na deželi (adagio) Pot na morišče (allegretto) Čarovniška noč (allegro)

FRANZ LISTZ (1811 -1886) l l l Rojen na Gradiščanskem v nemškem okolju Govoril francosko in se imel za Madžara Kot izvirno madžarsko glasbo pojmoval cigansko melodiko – glasba madžarske aristokracije Šolanje na Dunaju Stiki s Schubertom, Beethovnom

FRANZ LISTZ l l l Pariz – kariera klavirskega virtuoza Uvedel javne koncerte z izključno klavirskimi skladbami Odlične transkripcije klasikov in opernih del Paganinijevo virtuoznost prenesel na kl Postal ena najkompleksnejših osebnosti romantike

FRANZ LISZT l l l USTVARIL PODOBO NOVEGA UMETNIKA – SVETOVLJANA IN HUMANISTA V ospredje postavil POUSTVARJALCA Leta 1833 je Berliozovo Fantastično simfonijo priredil za klavir – posnemanje orkestra s klavirjem

FRANZ LISTZ l l l Poroka z grofico, hči Cosima Zveza z Wagnerjem od l. 1841 1848, Weimar, kapelnik, izvedel Wagnerjevega Lohengrina Weimar postane središče poustvarjanja sodobnih del Center napredne nemške elite

FRANZ LISZT l Vpliv religioznosti, selitev v Rim l Študij musicae sacrae l Nižje zaobljube l Evropska slava

Franz Liszt l l l Kot kapelnik v Weimerju iz uverture razvije SIMFONIČNO PESNITEV ENOSTAVLNA GLASBENA ZVRST Literarna predloga Tonske slike z različnim programom Oblikovna svoboda 13 simfoničnih pesnitev

Franz Liszt l l l 2 programski simfoniji Simfonija FAUST v 3 slikah: Faust, Gretchen, Mefisto Simfonija DANTE, 1855 -1856 Zgodba o Faustu – popularnost v 19. st. Napisana 1808, od Berlioza naprej veliko uglasbitev

FAUST l l l Liszt je delo spoznal preko Berlioza Nastajalo med 1840 do 1854 Prva izvedba pod Lisztovim vodstvom v Weimarju v navzočnosti Berlioza in Wagnerja Različni odmevi dopolnjevaje v instrumentaciji, dodajal trobente, trombone, tolkala – do l. 1880

KLAVIRSKA DELA l l l Ok. 400 priredb raznih simfonij, oper, pesmi. . Proste fantazije – npr. parafraze – svobodne obdelave znanega dela Parafraze – značilna dela klavirskih večerov Priredbe – improvizacija, spreminjanje oblike Značilnosti: neglasbene vsebine in dramatične poteze

NAJPOMEMBNEJŠA KLAVIRSKA DELA l l l l 12 ETUD, 1826, 1833 Transcendentne etude (preseganje zavesti) Paganinijeve etude Dantejeva sonata Sonata v h-molu, posv. Schumannu Mefistov valček 19 madžarskih rapsodij…

TRANSCENDENTNE IN PAGANINIJEVE ETUDE l l l Pomenijo novo, revolucionarno obdobje v razvoju KLAVIRSKE TEHNIKE Poleg Chopinovih del – temeljne smernice sodobnim pianistom Razširjajo tehnične možnosti igranja klavirja T. i. polni prijem Bogastvo figur – prekaša Chopina

Zbirka LETA ROMANJA l l l SLIKANJE IN PRIPOVEDOVANJE POKRAJINE ŠVICE, ITALIJE. . VTISI RAFAELOVIH SLIK, Michelangelovih kipov Pozni LISZT: nakazuje impresionistične poteze zvonov, prazne kvinte, odrekanje tradiciji, uvedel estetski stavek, ki zveni sodobno

Obvezni slušni primeri l H. Berlioz – l Fantastična simfonija F. LISZT – – Mefistov valček za kl Simfonija FAUST: 1 slika Faust,