GLASBA GOTIKE 12 st RENESANSA 12 STOLETJA Glasba

GLASBA GOTIKE, 12. st “RENESANSA 12. STOLETJA”

Glasba gotike – 12. st. § VZPON LITERATURE, UMETNOSTI, GOSPODARSTVA § BOLJŠE SOCIALNE RAZMERE § “RENESANSA 12. STOLETJA” § INSPIRACIJE V UMETNOSTI, ARHITEKTURI IN LITERATURI ANTIKE § VZPON ARISTOKRACIJE IN CERKVE

Glasba gotike 12. st. § Naraščanje rafiniranosti dvornega življenja § INTELEKTUALNA KLIMA dvornega življenja § CHANSON DE GESTE – francoska južnjaška pesem § Poveličevanje viteštva – VPLIV NA: § INDIVIUALNE ČLOVEŠKE ODNOSE § DRUGAČEN ODNOS MED SPOLOMA § VITEŠKA LIRIKA – “fine amor”

GLASBA GOTIKE § RAZVOJ POLIFONIJE § Temelji na preprostih napevih - PESMIH § LEONINUS (deloval med 1165– 1175) § Začetek in strm razvoj GLASBE § PARIZ § Cerkev in univerza § Razvoj cerkvene glasbe

GLASBA GOTIKE § Od 14. st. razvoj NEODVISNIH KOMPOZICIJSKIH ŠOL § Italija, Anglija, Francija § GLASBENE OBLIKE SREDNJEVEŠKE POLIFONIJE – cerkvena glasba § MAŠNI DELI § MOTETI § CONDUCTUS

GLASBA GOTIKE § POSVETNA GLASBA – DVORNE OBLIKE § FRANCOSKI RONDO § BALADA / BALATTA (plesna pesem) § ITALIJANSKI MADRIGAL (1 -3 glasna pesem) § CACCIA (3 - glasje, 2 vokalna glasova v kanonu)

NOTREDAMSKA ŠOLA (od ok. 1160– 1250) § KOMPOZICIJSKA ŠOLA – NOTREDAMSKE KATEDRALE § Dominantno središče § Univerza § Podpora vladarjev § Francija – center glasbenega razvoja § Izstop glasbenikov iz anonimnosti § Dotlej razvoj polifonije v samostanih

NOTREDAMSKA ŠOLA § OSREDJE OBLIKE: § ORGANUM § Oznaka za večglasno liturgično delo § Ne več splošna oznaka za polifono delo § Urejenost RITMA § CONDUCTUS § MOTET § Skladatelja: LEONINUS in PEROTINUS

MAGISTER LEONINUS § ORGANUM – evropski SLOVES § “Magnus liber organi de Gradeli et Antiphonario” § Za službo božjo § ORGANUM DUPLUM § Za zbor kanonikov (34) § Za maše skozi vse leto (59)

ORGANUM DUPLUM § DVOGLASJE § TENOR – spodnji glas Leonin: organum duplum § KORAL, brez določene ritmične ureditve § DUPLUM- zgornji glas § Ni improviziran – na novo napisan § MODALNA RITMIKA – temelj razvoja § TRODELNA METRIKA § Ritmična usklajenost melodij

ORGANUM DUPLUM. Zgornji glasovi - SOLISTI § Spodnji glasovi - ZBOR § TENOR – dolgi ton, duplum hitro, virtuozno gibanje

MAGISTER PEROTINUS § Nadaljeval Leoninovo delo § Dopolnil, razširil “Magnus liber…” § DODAJANJE GORNJIH GLASOV § ORGANA TRIPLA § ORGANA QUADRIPLA PEROTIN - Organum 4 Vocum § melodije gornjih glasov izhajajo iz c. f. § DEŠKI, MOŠKI glasovi, GLASBILA § Vrhunec Notredamske šole

RABA GLASBIL § PODVAJANJE GLASOV § CERKVENA PRAKSA § ORGLE § Podvajanje TENORJA § ZVONČKI § OB ORGLAH § Pripomoček za učenje lestvic, intervalov § Raba z orglami § Podvajali TENOR, pri Aleluji

MOTET § Od 13. stoletja § § § SILABIČNO BESEDILO MOTETUS UMETELNI SPLET, glas nad cantusom, različna besedila Za bogoslužje ali zunaj cerkve IZVAJANJE: § DEŠKI GLASOVI, MOŠKI GLASOVI , GLASBILA PODVAJANJE

MODALNA GLASBA § RAZVOJ V ČASU NOTREDAMSKE ŠOLE § UREJENA NA PODLAGI RITMIČNIH VZORCEV – MODUSOV (6) § ZVEZE DOLGIH IN KRATKIH TONOV § LONGA, BREVIS

MODALNA RITMIKA, modalna notacija § HITRI TRODELNI RITEM § UREJENI PO ANTIČNIH VZORIH § Jamb, trohej, daktil anapest, spondej, tribrah § LIGATURE, OBČASNO POSAMEZNI NOTNI ZNAKI § RITMIKA NI DOKONČO DEFINIRANA

MENZURALNA NOTACIJA § IZVOR: KVADRATNA NOTACIJA § NOTNE VREDNOSTI: § LONGA § BREVIS § SEMIBREVIS § 1260 – FRANCO IZ KÖLNA postavi pravila § Določanje notnih vrednosti v LIGATURAH § Odpravljeni dvomi o TRAJANJU TONOV

MENZURALNA NOTACIJA § V veljavi do l. 1600 § Do leta 1450 v rabi t. i. MENZURALNA NOTACIJA § Francoska § Italijanska § mešana § Po letu 1450 § BELA MENZURALNA NOTACIJA ČRNA