POSVET Energetska samozadostnost Slovenije realnost ali utopija velika

POSVET Energetska samozadostnost Slovenije – realnost ali utopija? velika dvorana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Novi trg 3, Ljubljana, ponedeljek, 29. junij 2017, Biomasa, vir energije ali hrane? Zasl. prof. dr. Franc Lobnik Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Center za pedologijo in varstvo okolja,

Smo pred zelo zahtevnim razvojnim iskanjem, v kakšni meri in času preiti iz fosilnih goriv v obnovljive vire energije. (Lester Brown, Plan B) navaja, da dosedanja energetska ekonomija, ki v velikem delu bazira na fosilnih gorivih, predstavlja premog 44 %, nafta 36 % in zemeljski plin 20 % kot vir CO 2, ki poleg metana predstavlja najpomembnejši toplogredni plin. Kljub temu bodo potrebe po fosilnih gorivih v Sloveniji najverjetneje še nekaj časa prisotne (TEŠ 6), čeprav se je naša odvisnost od njih začela zmanjševati.

Če izvzamemo emisije CO 2 pri proizvodnji sestavnih delov in gradnji energetskih objektov so nuklearna, vetrna, vodna in geotermalna energije v sami proizvodnji energije CO 2 dokaj nevtralne. Pozabljamo pa, da je kopanje uranove rude, predelava in gradnja nuklearnih elektrarn velik C 02 odtis, to velja tudi za hidroelektrarne in vetrnice.

Biomasa Pomemben vir akumulirane sončne energije je v biomasi, ki jo predstavljajo predvsem gozdovi, travniki, sadovnjaki, vinogradi in poljščine. Ogljik v biomasi, ki je produkt fotosinteze in je njen najpomembnejši sestavni del, smatramo, da je v primerjavi s fosilnimi gorivi v večini nevtralen, saj je del kroženja ogljika v naravi.

GLOBALNO KROŽENJE OGLJIKA Glavni viri ogljika je fotosinteza rastlin V tleh: • rastlinski ostanki, • odmrli organizmi. Talni organizmi omogočajo razgradnjo organskih ostankov mineralizacijo in nastanek humusa. Sink : Source ? Karbonati: 75. 000 Tokokrog C: Zaloge (Gt) in tokovi

Gozd, kmetijski pridelki in prehrambni izdelki, zavržena hrana, živinoreja, živilska industrija in gošče komunalnih čistilnih naprav pa doživljajo z energetskega vidika različno usodo v krožnem gospodarstvu. Čeprav je Biomasa pomemben vir energije, ki je po svoje omejen, nastajajo nasprotja med znanstveniki, okoljevarstveniki ter tehnologi o njeni uporabi.

Sežiganje Slovenija je bogata z gozdovi, saj poraščajo 59 % slovenskega površja. V njih je veliko lesne mase, ki se uporablja v industriji in za kurjavo (drva, sekanci, peleti). Nezadostno sušen les in slabe zgorevalne naprave, najbolj onesnažuje okolje z dimnimi plini in prašnimi delci. Sežiganja drugih organskih odpadkov, pa je še bolj komplicirano zaradi nehomogenosti in raznih primesi in možne tvorbe strupenih izpustov. Slovenija je na tem področju najbolj v zaostanku saj so konflikti med tehnologi in prebivalci največji.

Bioetanol. S fermentacijo rastlin, ki vsebujejo sladkor, škrob ali celulozo, pridobivajo bioetanol. Združene države Amerike in Brazilija sta vodilni proizvajalki bioetanola. Sladkor in škrob iz sladkornega trsa, koruze in nekaterih drugih rastlin bogatih na ogljikovih hidratih so v primeru zmanjševanja fosilnih goriv na svetovnem trgu ena izmed alternativ zamenjave energetskih virov, ki pa negativno vpliva na prehransko varnost saj se delež lačnih v nerazvitem svetu povečuje. V Sloveniji bioetanoal ne predstavlja pomembnejšega energetskega deleža.

Biodizel. S predelavo rastlinskih olj se pridobiva dokaj razširjeno gorivo. Za tovrsten energent so primerne rastline bogate na oljih (oljna repica), vedno več pa se ga pridobiva iz olj tropskih rastlin, kar že negativno vpliva na stanje kmetijstva v manj razvitih deželah, multinacionalke segajo po najboljši zemlji, kar zavira samooskrbo s kmetijskimi pridelki in je bitka za hrano na teh območjih vedno večja. Tudi pri nas se prideluje oljna repica na najboljših zemljiščih, zato je nesprejemljivo, da bi te površine uporabljali za pridelavo poljščin za proizvodnjo biodizla.

Vir: Plan B 2. 0 Lester Brown , www. earthpolicy. org

Bioplin. V Sloveniji pridobivajo ta energent v posebnih plinskih generatorjih – digestorjih – iz živalskih in rastlinskih odpadkov na večjih farmah in čistilnih napravah. Z biološkim procesom anaerobnega vrenja, v katerem bakterije razgradijo organske odpadke brez prisotnosti kisika, nastaneta metan (od 50 do 90%) in ogljikov dioksid. Pojavljajo pa se vedno večje težave pri velikih obratih, saj jim je okoliško prebivalstvo zaradi vonjav vedno manj naklonjeno.

Vzrok je neprimerna prostorska umestitev objektov, pojavljajo pa se tudi tehnološke težave. Energetsko potraten transport odpadkov do mesta predelave in heterogena sestava povzročajo pri procesih razgradnje težave kar se pozna tudi na stroških, zato segajo po koruzi, ki je bolj homogen vir ogljika in je poleg gnojevke zelo pogost sestavni del razgradnje, kar pa je s stališča prehranske varnosti nedopustno. Ker pa zavržemo skoraj četrtino hrane dnevno jo moramo energetsko izkoristiti, zato je ta vir najprimernejši, vendar proizvajalce bioplina zaradi tehnoloških težav manj zanima.

Zaradi koruze je konflikt med porabniki hrane in proizvajalci bioplina največji, saj imamo v Sloveniji samo 9. 1 % njiv od celotne površine in smo v Evropi na predzadnjem mestu po zagotavljanju njivskih površin in vrtov na prebivalca (cca 800 m 2). Z današnjim načinom kmetovanja potrebujemo za preživetje cca 2500 m 2 njiv in vrtov na prebivalca. Tla in rastline so med največjimi skladišči CO 2 na zemlji — vsebujejo dvakrat toliko ogljika kot naše ozračje. S pretvarjanjem zemljišč v posevke za biogoriva bi se sprostilo več CO 2, kot pa prihranilo.

Raba tal v RS (vir podatkov: MKGP, na dan 1. 3. 2010)

Biometanol. S pirolizo lesne mase se pridobiva lesni alkohol. Ta tehnologija bi lahko močno povečala izkoristek energije v primerjavi z drvmi in sekanci, ki zaradi slabih peči in vlažnega kuriva povzročajo največje onesnaževanje z delci PM 10.

Kompostiranje Za kmetijski pridelke, živilske izdelke, ki se ne porabijo kot hrana ter gospodinjske odpadke pa tudi gošče čistilnih naprave je najstarejši način razgradnje organskih ostankov kompostiranje, ki je poznano tisočletja, je higienično in uniči večino patogenih klic. Zavržena hrana ima precejšnjo energetsko vrednost, zato je ta način razgradnje organskih ostankov eden najbolj ekonomičnih in energetsko učinkovitih. Kompost se vrača v tla kot gnojilo, kjer mikroorganizmi v tleh opravijo pomembno vlogo pri tvorbi humusa, ogljik je tako za daljše obdobje vezan, s tem pa je delež toplogrednih plinov zmanjšan. Rastline, ki rastejo na takšnih površinah pa vežejo ogljik iz zraka.

Žal pa kompost kupujejo predvsem vrtičkarji, veliki uporabniki, ki bi kompost najbolj potrebovali za dvig deleža organske snovi v tleh in dvig rodovitnosti tal pa so zaradi stroškov transporta v primerjavi z mineralnimi gnojili manjši uporabniki. Zato je spodbujanje krožnega gospodarstva tudi na tem področju nujno. Ne smemo pa zanemariti dejstva, da je zaupanje do komposta iz komunalnih čistilnih naprav in gospodinjstev še vedno zadržano zardi možnih nečistoč (težke kovine, ostanki zdravil, plastika).

Žal pa kompost kupujejo predvsem vrtičkarji, veliki

Naslednja slika prikazuje, da tudi pridelava hrane v nekaterih klimatsko manj ugodnih območjih ni tako CO 2 nevtralna in energetsko ugodna, saj so potrebe po namakanju enormne. Po nekaterih podatkih kar 70 % vode porabi kmetijstvo na omenjenih območjih. Te pridelke in hrano kupujemo tudi mi. Če pa bodo klimatske spremembe povzročale še več suš, bo energetska slika še slabša, da ne omenimo še naravne nesreče in poplave. Vsi ti pojavi so tudi v Slovenji vedno bolj prisotni

Sv po eto vp vno reč je ai n Az cen ija tra l rn Se ve Jug ov z Az hod ija na in ali ja str Au eri k Am na Juž rik a Af ija Az 22 na Se Am vern eri a ka 25 Juž Ce n Am tral eri na ka Ev ro pa a ok oli Prof. Dr. György VÁRALLYAY, Zagreb, 2007 na ca Glavne omejitve agro-ekološkega potenciala Suša Mineralni stres Plitva tla Prevlažna tla Permafrost Primerna za kmetovanje % 36 18 16 15 15 14 10 11

Distribucija vodnih virov na planetu Zemlja Prof. Dr. György VÁRALLYAY, Zagreb, 2007

Vir: Svet za varstvo okolja RS, Sonaravno uravnoteženi razvoj Slovenije, 2004

Slika nazorno prikazuje kako velike razdalje pri transportu pridelkov oz. hrane spodbujajo energetsko potratnost. Zato je lokalna pridelava hrane energetsko učinkovitejša pa še bolj zdrava je, saj je uporabljenih manj zaščitnih sredstev, hladilnih kapacitet za ohranjanje kvalitete, pot do potrošnika je kratka, hrana pa je sveža. Lester Brown v svoji knjigi Plan B citira, da se samo ena petina energije porabi za pridelavo kmetijskih rastlin, ostale štiri petine pa za transport, procesiranje, pakiranje, skladiščenje in prodajo, kjer je hlajenje na velike razdalje precejšen strošek.

Pomembno je izobraževanje in ozaveščanje vseh slojev prebivalstva, že od osnovne šole naprej. Kako približati pridelavo kmetijskih rastlin prebivalcem in je vrtičkarstvo. Danes so v svetu projekti, ozelenitve streh stanovanjskih, hotelskih in trgovskih zgradb, kjer je mogoče pridelati precejšnjo količino rastlin za prehrano lokalnih prebivalcev. Pri takšni gradnji večstanovanjskih objektov so zahteve poleg parkirnih mest tudi potrebne površine za vrtičkarstvo, bodisi v okolici stanovanjskih objektov ali pa na strehah. Pri temu je pomembno zajetje deževnice za zalivanje, ki namesto komunalnega stroška pomeni prihodek.

Takšno pridelovanje je mogoče z uporabo pametnih tehnologij, ki s senzorji obvladujejo rastne pogoje v tleh in beležijo eventualne negativne vplive na zdravje in uspešnost razvoja rastlin, ki se v mnogih rastlinjakih že uporabljajo. S kontroliranim kapljičnim namakanjem pa uravnavamo vlažnost v tleh z minimalno uporabo vode. Ostanke kompostiramo in jih vračamo v tla, skrbimo za rodovitnost tal. Poleg električnih avtomobilov je tudi takšen način pridelovanja hrane in varčevanja z energijo lahko izziv za bodoče generacije.

Hvala za pozornost