NORDIJSKE DRAVE Danska vedska Norveka Finska Islandija norden

NORDIJSKE DRŽAVE Danska Švedska Norveška Finska Islandija norden sever PRIBALTSKE DRŽAVE Litva Latvija Estonija lega ob Baltiškem morju

Severna Evropa je v marsičem nekaj posebnega. Skupne značilnosti: (ki jo ločujejo od preostalih delov Evrope) geografska lega družbenogeog. značilnosti (odmaknjenost) naravnogeog. značilnosti - kulturni razvoj (protestantska veroizpoved) - življenjski standard je med najvišjimi v Evropi - podnebje je hladnejše - poledenitev v pleistocenu izoblikovanost reliefa - veliko pozornost namenjajo reševanju socialnih vprašanj - izjemna skrb za zdravo okolje - skupna zgodovinska preteklost (Vikingi)

NARAVNE RAZMERE za človeka niso najbolj ugodne. Površje Severne Evrope sestavljajo različne naravne enote. Na Norveškem se ob obli dviguje SKANDINAVSKO GOROVJE, ki se polagoma spušča proti vzhodu do BOTNIJSKEGA ZALIVA na Švedskem (BALTSKI ŠČIT). Na drugi strani zaliva se nižji svet nadaljuje v FINSKO PLOŠČO. Plošča je nižinski ali rahlo valovit svet, katerega podlago tvorijo stare kamnine.

Danska je v naravnem pogledu nekakšen podaljšek Srednje Evrope proti Severu. Razdrobljena je na polotok JUTLANDIJO na Z ter skupino večjih in manjših otokov na V. Njeno površje je nižinsko ali rahlo valovito. Najvišje vzpetine ne dosegajo niti 200 m n. v. Pribaltske države so v geološkem pogledu del stare RUSKE PLOŠČE, ki se širi naprej proti v do Urala. Tudi tu se ravnine menjavajo z nekoliko višjim valovitim površjem, ki le redko presega 300 m n. v.

Na površju Severne Evrope se kažejo močne posledice LEDENIŠKEGA PREOBLIKOVANJA ledeni pokrov (do 3 km) ledena gmota je močno obrusila relief in pustila značilne grbinaste oblike

FJORD nekdanja rečna dolina, ki jo je ledenik razširil in poglobil (značilna koritasta U dolina, kasneje jo je zalilo morje) pred poledenitvijo je reka v površje vrezala globoko dolino v času poledenitve se je celotna dolina zapolnila z ledom - ker je led s svojo težo brusil dno doline in stranska pobočja, se je dolina poglobila in razširila - U dolina ko se je podnebje otoplilo, se je led začel umikati zaradi splošne otoplitve ozračja so se velikanske gmote ledu stalile. Gladina morja se je dvignila in voda je zalila ledeniško preoblikovano dolino - nastal je fjord

Gorato planotasto površje, ki se dviguje nad fjordi in razteza še daleč v notranjost, se imenuje FJELL. Ponekod je ledenik segal do morja in obalo obrusil ter zdrobil v številne GRBINASTE OTOČKE. - fjordi se nahajajo vzdolž celotne norveške obale Sledovi ledeniškega delovanja so vidni tudi v nižinskem svetu: - za cestni promet velika ovira (številno trajekti) LEDENIŠKE MORENE (danes nizke vzpetine na rahlo valovitem površju) - ugodno za ladijski promet (globoki in ozki daleč v notranjost segajoči zalivi) LEDENIŠKA JEZERA (največ Finska - “dežela tisočerih jezer”)

Islandija je dežela VULKANOV in GEJZIRJEV Islandija je v geološkem pogledu nekaj čisto posebnega. To je nemirno ozemlje s številnimi POTRESI in delujočimi VULKANI. Ker so vulkani ponekod pokriti z ledeniki, se ob izbruhih lave stalijo ogromne količine ledu in povzročijo rušilne poplave. Kako nemirno je dogajanje v zemeljski notranjosti, dokazujejo tudi GEJZIRJI (občasni izbruhi pare in vroče vode) Islandci so te nenavadne posebnosti svojega otoka znali obrniti tudi sebi v prid. ogrevanje rastlinjakov ali stanovanj gejzir kopališča

Blago oceansko podnebje ob Zah. obalah in hladno celinsko podnebje v notranjosti. vpliv toplega Severnoatlantskega morskega toka obale pozimi niti na skrajnem severu ne zamrznejo, velika količina padavin vpliv celine dolge ostre zime, kratka in sveža poletja

Značilnosti podnebja se odražajo tudi v sever Skandinavije: tako mrzlo, da gozd ne uspeva več (zeliščne rastlinske vrste, mahovi, TUNDRA lišaji ter pritlikave breze) južno od tundre: obsežni iglasti gozdovi TAJGA med iglavci je največ borov in smrek, vmes rastejo tudi breze iglasti gozdovi proti J preidejo v MEŠANE in LISTNATE GOZDOVE bolj ko gremo proti J, manj je gozdov, vse več pa je TRAVNIKOV in OBDELOVALNIH POVRŠIN

NARAVNE RAZMERE SO DALE GOSPODARSTVU ODLOČILEN PEČAT GOSPODARSKA USMERJENOST IZVOZ ENERGIJE GOZDNO BOGASTVO Švedska Finska Norveška RIBJE BOGASTVO Danska, Norveška, Islandija KMETIJSTVO Danska BOGATA LEŽIŠČA Fe in Cu RUDE Švedska, Norveška JEKLARSKA in KOVINSKA ind.

GOZDOVI - VELIKO BOGASTVO EVROPSKEGA SEVERA Gozdovi nikjer v Evropi ne pokrivajo tolikšnega deleža površja kot prav na Severu. Švedska - 2/3 površja Finska - 3/4 površja

EKOLOŠKI PROBLEMI Skandinavske vode in gozdove ogroža VZROK : ind. , TE, promet, gospodinjstvo - onesnaženost - posledica emisij S in N oksidov - vetrovi iz Z, Srednje in V Evrope - primanjkuje apnenca (nevtralizator kislin) POSLEDICA : REŠITVE : KISLI DEŽ zakisanje voda - življenje v jezerih umira poškodbe na švedskih in finskih gozdovih - zmanjšanje emisij S in N oksidov - bolj čisto kurilno olje - apnenjenje jezer

PROBLEMATIKA PRIDOBIVANJA ENERGIJE NAFTA - Norveška - bogata nahajališča v šelfu Severnega morja - naftni krizi l. 1973 in 1978 sta spodbudili številne ukrepe za zmanjšanje porabe in preusmerjanje na druge vire

Obenem ima Norveška idealne pogoje tudi za izkoriščanje VODNE ENERGIJE Reke, ki pritečejo s Skandinavskega gorovja so zelo vodnate in imajo velik padec. Še posebej je ugodno, da ima največji potencial na J, kjer je tudi največ prebivalstva. To zmanjšuje stroške prenosa energije. Islandija je zaradi redke poselitve izkoristila le 7 -10 % svojega vodnega potenciala. Nekoliko slabše pogoje imata Švedska in Finska (na S - poselitev na J) to pomeni stroške sprenosom energije. Danska nima HE.

JEDRSKE ELEKTRARNE Problem odpadkov in sevanja, zlasti ob nesrečah. Švedska - stare JE zapirajo, nove ne gradijo več. Zaradi varčevanja so začele države poleg klasičnih izkoriščati tudi ALTERNATIVNE VIRE ENERGIJE elektrarne na veter (Danska) elektrarna, ki izkorišča moč morskih valov (Norveška) termalni vrelci in gejziri (Islandija)

RIBJEGA BOGASTVA JE ČEDALJE MANJ Danska Norveška Islandija ribiške “velesile” pojedo največ rib in morskih sadežev v Evropi prave plavajoče tovarne Žal so z ribolovom v preteklih desetletjih pretiravali, v njihovih morjih so na veliko lovili tudi ribiči iz drugih držav. strogi ukrepi in omejitve količine ulova Zmanjšanje količine ulova rib je najbolj prizadelo Islandijo (izvoz rib predstavlja 3/4 vsega izvoza). prepoved lova ribičem iz drugih držav svoje ribolovno območje so razširili ribiške vojne

Izropano ribje bogastvo so skušali nadomestiti z RIBJIMI FARMAMI To je gojenje rib v zaprtih sistemih, najprej v sladki vodi, potem pa jih spustijo v posebne, z mrežo omejene morske bazene. Na Norveškem z ribjimi farmami zaslužijo že 1/4 dohodkov ribištva.

KMETIJSTVO Najugodnejše razmere zanj so na Danskem. nizek relief milo oceansko podnebje rodovitne prsti posebne družbene razmere Pomemben evropski izvoznik hrane in prehrambenih izdelkov; prevsem svinjskega mesa, mlečnih izdelkov in jajc. tradicija v kmetijstvu velika učinkovitost kmetje obiskujejo kmetijske šole združevanje v zadruge (olajšajo nabavo in prodajo, najem posojil) pri delu uporabljajo najnovejše dosežke znanosti in kmetijske tehnike

ŠVEDSKA ŽELEZARSKA TRADICIJA Švedska slovi po bogatih nahajališčih kvalitetne Fe rude in železarski in jeklarski industriji, ki to rudo predeluje. Industrijski izdelki Nordijskih držav slovijo po svoji visoki kakovosti. Nekaj blagovnih znamk: NOKIA, VOLVO, SAAB, SCANIA, IKEA, SONYERICSSON, ELECTROLUX,

REDKA POSELITEV IN VISOKA KULTURNA RAVEN PREBIVALSTVA hladno podnebje velika gozdnatost deloma gorato površje ta del Evrope je najredkeje poseljen Preb. S Evrope, med katerimi je veliko svetlolascev, veljajo za nekoliko zaprte, sicer pa zelo zanesljive ljudi. Večina jih pripada protestantski veroizpovedi. Njihova kulturna raven je zelo visoka, nepismenosti že dolgo ne poznajo več.

Jezikovna sestava Severne Evrope Večina preb. S Evrope spada med germanske narode in govori katerega od jezikov germanske skupine (danščino, švedščino, norveščino, islandščino). Danci, Švedi in Norvežani se med seboj sporazumevajo brez težav. Precej drugačen je le islandski jezik. Finci, Laponci in Estonci spadajo v ugrofinsko skupino narodov. Latvijci in Litavci spadajo v baltsko skupino narodov.

LAPONCI Pastirsko ljudstvo evropskega severa. Danes jih je ok. 40 000, živijo pa na S Skandinavije, na ozemlju Norveške, Švedske, Finske in celo sosednje Rusije. Znani so po svoji pisani noši. Stoletja so se preživljali kot rejci severnih jelenov. Poleti so črede severnih jelenov gonili na gorske pašnike, zimo pa preživeli v nižjih legah. Danes takšno pastirsko življenje živi le manjši del Laponcev.

PRIBALTSKE DRŽAVE RELIEF GOSPODARSTVO Ruska plošča pleistocenska poledenitev usmeritev v kmetijstvo (pretežno živinorejo); TRNOVA POT DO SAMOSTOJNOSTI podobnosti s Slovenijo z nasilno vključitvijo v sovjetski gospod. sistem pa se prisilna rusifikacija ledeniške je začela kolektivizacija in usedline pospešena industrializacija; ravno ali rahlo z nekaterimi zahtevnimi za zahodne standarde valovito površje proizvodi so zasloveli po pa je njihova (večinoma do celotni SZ tehnologija močno 300 m n. v. ) zastarela prehodno KLIMA proti notranjosti narašča problem v prihodnosti kontinentalnost