Migracije in socialno delo Etnino obutljivo socialno delo

Migracije in socialno delo Etnično občutljivo socialno delo Predavanje, 15. 11. 2012 as. dr. Špela Urh

Vzroki za medkulturno raznolikost V preteklosti: ekonomski kolonialni avanturistični Danes: spodbujanje mobilnosti v EU (Erasmus) globalna povezanost, nove mednarodne organizacije (NATO; EU) ekonomska soodvisnost razviti – nerazviti svet (ekonomske migracije, ilegalna pribežništva) vojna žarišča (begunci, prosilci za azil) Svet postaja globalna vas (mobilnost stroke, gospodarstva, uradnikov, delovne sile, turistov)!

SPOZNAVANJE ETNIČNE REALNOSTI DELAVCEV MIGRANTOV V SLOVENIJI

Vaja: Vreča usode Nova identiteta: priseljenec iz nekdanje Jugoslavije (Bošnjak, Hrvat, Makedonec, Srb) Kako bi se z novo identiteto spremenilo moje življenje? Kakšen bi bil moj novi odziv na okolje? Kakšen bi bil odziv okolja na mojo novo identiteto? Kaj bi si jaz od okolja želel? Kaj bi z novo identiteto lahko pričakoval od življenja?

V vlogi socialne delavke, uradnika na zavodu Kaj bi določalo moj odnos do te osebe? Kakšni stereotipi bi se mi utrnili? Kaj bi od osebe pričakovala? Kakšni bi bili moji občutki?

Ogled filma “Htjeli smo radnike, a došli su nam ljudi” http: //vimeo. com/30013372

Nasveti, namigi izogibati se posploševanju pri presoji drugih razumeti osebna pričakovanja drugih, njihove osebne lastnosti in spretnosti Zavest o tem, da lastni stereotipi lahko zameglijo realnost, vplivajo na pričakovanja do drugih

Število priseljencev v SLO (Vir: Medvešček, Bešter 2010: 49) 1995 2000 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Število priseljenih tujcev v 3. 688 Slovenijo 5. 250 8. 597 13. 294 27. 504 28. 062 26. 800 (vir: 18. 251 Medvešček, 2010: 49) sŠ

Države izvora imigrantov v Sloveniji (za leto 2009) države nekdanje Jugoslavije (največ iz Bi. H) 96, 4% evropske države, ki niso v EU (Rusija, Ukrajina) 2, 4% druge države: Moldavija, Švica, Belorusija, Turčija) azijski migranti (336 ali o, 9%) afriški migranti (43 ali 0, 1%)

Najpogostejši motiv preselitve v Slovenijo (Vir: Medvešek, 2010: 57) Namen priselitve 2005 2006 2007 delo 61, 9% 74, 1% 77, 5% združitev z 19, 4% 16, 2% 17, 4, % študij 3, 6% 2, 6% neznano 15. 1% 7, 1% 2, 5% družino

Migrantova pot prihajajo iz različnih kulturnih okolij zaradi različnih razlogov (ekonomski, politični, osebni oz. odnosni) s seboj prinašajo različna znanja, različne izobrazbe

Narodna pripadnost Stopnja brezposelnosti (%) Albanci 16, 7 Bošnjaki 14, 0 Črnogorci 13, 3 Hrvati 10, 0 Makedonci 11, 3 Muslimani 15, 8 Romi 72, 3 Srbi 12, 7 Slovenci 8, 1 Vsi (republiško povprečje) 8, 9 (vir: Popis prebivalstva RS 2002)

Vzorci v odnosu do zaposlovanja imigrantov Delavci migranti navadno sprejemajo delovna mesta, za katere je zahtevana nižja raven kvalifikacije kot jo imajo sami. Delavci migranti navadno dobijo slabše plačana delovna mesta s slabšimi delovnimi pogoji v primerjavi z drugimi delavci. Stopnja brezposelnosti med migranti je pogostokrat višja kot med lokalnim prebivalstvom. Ljudje iz drugih držav in različnih kultur se pri vstopu na trg dela soočajo z različnimi strukturnimi in osebnimi ovirami posameznikov (predsodki), diskriminacijami in posledično utrpijo zatiranje.

Razlogi za visoko stopnjo brezposelnosti pripadnikov etničnih manjšin Nizka stopnja izobrazbe Predsodki delodajalcev Slabše znanje jezika države gostiteljice

Etnična delitev dela družbene skupine (navadno so to etnične manjšine), ki so simbolno pooblaščene za opravljanje del, ki jih večina smatra kot nezdružljive z večinskimi vrednotami nečastna, nevrednotena, umazana dela Primeri: Ø Komunalna dela za Rome (“Romi živijo v smeteh, naj pa še delajo z njimi. ”) Ø Migrantski delavci “z juga”. - poceni delovna sila v gradbeništvu Ø Temnopolti priseljenci v VB - pometalci cest Ø Temnopolte ženske – čistilke, prostitutke

Diskriminacija na področju zaposlovanja » Enkrat ko sem šla na en razgovor za službo, sem se skregala s tistim kadrovskim, ker me je vprašal med drugim milijon nekih stvari, potem pa me je še vprašal, če bi bila pripravljena spremeniti svoje ime in priimek. « (22 -letna Bošnjakinja o svoji izkušnji razgovora za zaposlitev)

Izkušnje državljanov tretjih držav pri vključevanju na trg delovne sile v SLO (vir: Brezigar, 2010: 155) Barva kože Socialni kapital Državljanstvo

Barva kože Intervjuvanec 16, Afrika: Spominjam se, ko sem prosil za delovno dovoljenje. Šel sem na urad, da bi zaprosil za to dovoljenje. Takoj ko sem prišel v pisarno, sem pozdravil: » Dober dan! « Gospa tam je vprašala: » Ali ste prišli zaradi delovnega dovoljenja? « Sem rekel, da ja. Odvrnila je: » Oprostite, delovnih dovoljenj ne dajemo prosilcem za azil. « (Brezigar, 2010: 156) Intervjuvanec 11, Azija: Ja, ja, saj to je bilo skoz, a veš … ta zadeva pride … velik ljudi ni, ampak eni pa … nižji razred, recimo … kako se reče … niso šolani, pa take budale, samo ne moreš pomagat …(Brezigar, 2010: 163)

Socialni kapital Intervjuvanec 9, Bosna: Vsi dejansko vemo, da je služba » stvar zvez « v Sloveniji. Biti tujec tu, kot sem jaz, ko nisem poznal nikogar, preden sem prišel sem, razen par prijateljev … In če nimaš prijateljev na področju tvoje prakse, je težko, da dobiš določeno službo. (Brezigar, 2010: 166)

Državljanstvo Intervjuvanec 4, Afrika: Enkrat sem šel na razgovor za službo, bilo nas je 6. Potem sem pokazal moje dokumente, pa so mi rekli: » Ne, ta služba zahteva, da imajo kandidati slovensko državljanstvo. « Bila je služba za delo v skladišču. Potem pa so še rekli, da moram imeti 3 leta stalnega bivanja, da lahko dobim službo. S statusom, ki ga imam, bom tukaj težko dobil službo. Recimo za službe brez poklica imaš kake 50% možnosti, če imaš državljanstvo. Brez državljanstva pa je težko. Če hočeš imeti boljšo službo, pa moraš imeti diplomo od končane šole. Tukaj v Sloveniji pa mi ne veljajo dokumenti o šoli iz matične države, ker državi nimata sporazuma. (Brezigar, 2010: 167)

Državljani “tretjega sveta” Teorija o treh svetovih (Williams, 2004: 330): » Prvi svet «: države ekonomsko naprednih držav zahoda, vzor » Drugi svet «: srednje- in vzhodno-evropske države, tranzicijske ekonomije » Tretji svet «: države v razvoju, ekonomsko nerazvite države

Ambivalenten odnos do delavcev migrantov - imigranti » kradejo « oz. jemljejo delovna mesta večinskemu prebivalstvu - predstavljajo cenejšo delovno silo - so breme proračunski blagajni (po neuspešni vključitvi na trg dela postanejo prejemniki nadomestila za brezposelnost)

Migranti – ranljiva družbena skupina ne glede na število manjšina tudi ženske ključen element: manj družbeno-politične moči, manj vpliva podvrženi določenim tipom diskriminacij

Za raziskovalce: težje dostopni, težje dosegljivi mikro raven (npr. odnos s SD): manjše zaupanje makro raven (npr. področje zaposlovanja): težje zaposljiva skupina

Položaj delavcev migrantov v Sloveniji Skromna zakonodaja Od leta 1992 – 1. zakon o zaposlovanju tujcev

Kvota o zaposlovanju tujih delavcev Vsako leto posebej Na predlog ministra za delo jo določi vlada Odvisna od gibanja na trgu dela Ne sme presegati 5% aktivnega prebivalstva RS

5. člen Zakona o zaposlovanju in delu tujcev Vlada lahko poleg kvote določi tudi omejitve in prepovedi zaposlovanja ali dela tujcev po regijah, področjih dejavnosti, podjetjih in poklicih, kakor tudi omeji ali prepove pritok novih tujih delavcev v celoti ali iz določenih regionalnih področij, kadar je to utemeljeno z javnim ali splošnim gospodarskim interesom. Vodilo je gospodarski interes – ne človekove pravice !

Diskriminatornost Zakona o zaposlovanju in delu tujcev Državljani EU, Švicarske konfederacije in državljani držav članic EGP za delo v RS prost pretok delovne sile (ne potrebujejo delovnih dovoljenj) Državljani “tretjih držav” – delovna dovoljenja

Dovoljenja za delo Ø osebno dovoljenje za delo (izda se neodvisno od potreb na trgu dela, za stalno ali začasno), Ø dovoljenje za zaposlitev (delavec se zaposli le pri delodajalcu, ki je zaprosil za izdajo dovoljenja) Ø dovoljenje za delo (časovno omejeno)

Položaj delavcev migrantov v Sloveniji (Jana Bedrač, 2011) » Glavni vzrok za pisanje o tej temi so bili moji sodelavci, ki sem jih spoznala me opravljanjem študentskega dela v enem izmed večjih nakupovalnih središč v Ljubljani. V službo sem prihajala ob 5. Uri zjutraj. Moji sodelavci so pred menoj že opravili nekaj ur. Spoznala sem gospoda iz Bosne, ki dela na smetnjaku, namreč celo leto je zunaj in prelaga smeti. Za 500 evrov, kolikor znaša njegova mesečna plača, se vsak dan zbudi med 2 in 3. Uro zjutraj in se odpravi na delo. Odločila sem se , da bom to področje podrobneje raziskala in opozorila, da živijo med nami ljudje, ki imajo t. i. status » nevidnih «, za katere je bolje, da ne vemo, da obstajajo, saj so » napačne « veroizpovedi, prihajajo iz » nerazvitih « držav in so » nevarni « za slovensko prebivalstvo. «

Ugotovitve 35 intervjujev z delavci migranti, ki bivajo v samskih domovih v Ljubljani Povprečna starost migrantov: 46, 4 leta (najmlajši 25 let, najstarejši 63 let) V SLO povprečno bivajo 25 let Večina ima končano srednjo šolo Zdravje: veliko glavobolov, poškodb in bolečin v hrbtenici, Preživljajo družino v Bosni, Makedoniji Neredne plače (Noben mesec ne vem, kdaj bom dobil plačo. Plačo dobim vsak 2 ali 3. mesec, za vsako plačo se moram pogajati. )

Hrana je slaba, suha (večinoma pašteta in kruh, do 3 obroki dnevno, 3 -4 - evre) Nimajo denarja za priboljške Občutki nesprejetosti Delavci muslimanske veroizpovedi nimajo možnosti preživljanja praznikov v krogu družine ali imeti dela prost dan V samskih domovih je molitev na javnih prostorih prepovedana Eden od uradnikov samskega doma: » Enkrat je prišel eden v pisarno in želel tukaj moliti, zraven si je prinesel preporgo in me vprašal, kje lahko moli. Kaj si pa misli, za take stvari ima sobo, če mu kaj ne paše, pa naj gre domov, naj se malo zamislijo in upoštevajo to, da niso doma! « (Bedrač, 2011: 79)

Bivalne razmere pripadnikov etničnih manjšin slabi bivalni pogoji (majhna kvadratura, prenatrpanost, slaba opremljenost, vlaga) dejavniki, ki vplivajo na slab položaj: rasistični odzivi iz okolja (NIMBY) Ø lastna segregacija (romsko naselje - strategija preživetja) Ø institucionalna segregacija (država – azilni dom, center za tujce, samski dom)

Integracijski proces - prevladujoče poimenovanje, s katerim označimo procese vključevanja priseljencev v novo družbeno okolje Ø ASIMILACIJA Ø MULTIKULTURALIZEM Ø ANTIRASIZEM Ø INTEGRACIJA, SOCIALNO VKLJUČEVANJE

ASIMILACIJA težnja po prisilni opustitvi navad in vrednot lastne kulture težnja k prevzemanju kulture države gostiteljice

MULTIKULTURALIZEM 3 dimenzije pojma (Lukšič 2010): Kulturna/družbena stvarnost - kulturna heterogenost, večkulturnosti Političen pojem – multikulturalizem kot politika države do priseljencev in narodnih manjšin teoretična kategorija, ki označuje specifične odnose med različnimi kulturami

Zgodovina multikulturalizma Temelji multikulturalizma v času prvih preseljevanj Zlivanje kultur – ločevanje kultur

Multikulturalizem danes Je proces, sistem odnosov, ki zagotavlja enakopraven odnos med različnimi (večinskimi in manjšinskimi) skupinami, predvsem med posamezniki na način, ki upošteva, da so kulture proces, in ki se spreminjajo, prepletajo, razhajajo.

Kritika mulikulturalizma kot političnega koncepta zanemarja neenakosti, diskriminacije zanika neenaka razmerja moči v družbi ne ukvarja se z vprašanji, kako in zakaj so pripadniki etničnih skupin v manjvrednem položaju v odnosu do večinske družbe zgolj poudarja kulturne razlike (past: pretirano romanticiranje) ohranjanje obstoječega stanja

ANTIRASIZEM Iz kritike multikulturalizma se je v poznih 80. letih 20. stoletja razvil antirasizem. Osredotoča se na spremembo družbenih razmerij moči in procesov, ki v družbi ustvarjajo neenakosti

INTEGRACIJA, SOCIALNO VKLJUČEVANJE večsmeren proces medsebojno prilagajanje - priseljenci (sprejmejo norme, pravila družbe) - sprejemna družba (odpreti vrata, prilagoditev novim situacijam, zagotoviti enake možnosti za sodelovanje, aktivno udejanjanje v družbi)

Kohezija celotne družbe 3 dimenzije integracije: 1. Politična dimenzija (vključenost v procese političnega odločanja, aktivna, pasivna volilna pravica, ki se na splošno pridobi z državljanstvom ali naturalizacijo, ki je končna stopnja integracije). 2. Socialno-ekonomska dimenzija (pridobivanje pravic, dovoljenj za bivanje, delo, v izobraževalni, socialni, zdravstveni sistem). 3. Kulturna dimenzija (znanje jezika države sprejemnice, razumevanje njene družbe, spoštovanje temeljnih družbenih norm in vrednot).

3 OBDOBJA SLOVENSKE INTEGRACIJSKE POLITIKE (vir: Medved 2010) OBDOBJE: osamosvojitev Slovenije 2. OBDOBJE: politična indiferentnost do integracije (začasnost migracij oz. beguncev) 3. OBDOBJE: evropeizacija integracijske politike (prenos evropskih direktiv v slovenski pravni red). 1. V vseh teh obdobjih se je integracijska politika osredotočala na različne kategorije imigrantov in oblikovala različne pristope k integraciji.

Kje smo danes? 4. obdobje šele prihaja trenutno v SLO ni soglasja o konceptu vključevanja imigrantov trenutni sistem za pridobivanje delovnih dovoljenj dokaj kompleksen – potreba po poenostaviti

Zakaj poseben poudarek integraciji državljanov tretjih držav? razlike med pravnim položajem imigrantov, ki so državljani tretjih držav in imigranti, ki so državljani držav članic EU slovenski pravni okvir predvideva široko paleto različnih pravnih statusov, ki imigrantom prinašajo različne pravice

Imigranti z začasnim prebivanjem Imigranti s stalnim prebivanjem Imigranti iz EU Državljani RS

Strategije preživetja delavcev migrantov VDANOST PASIVNOST PONOTRANJANJE NEGATIVNEGA DISKURZA OBČUTEK BREZDOMSTVA NEGOTOVOST

Etnična občutljivost SD z migrantskimi delavci Informiranje Socialni aktivizem • Poznavanje realnosti • Poznavanje vsakdanjih izkušenj (zaposlovanje, bivanje, socialne pravice, dostop do zdravstva, šolanje otrok) • O postopkih • O pravicah • O izkušnjah drugih • O alternativah, izjemah • O primerih dobrih praks • Kulturno zagovorništvo • Kulturno posredništvo ustvarjanje priložnosti, vrednotenih situacij in izkušenj • Opozarjanje javnosti (občutljivo medijsko poročanje, filmska reprodukcija) • Pobude za spremembo zakonodaje • Podpora pri (samo)organiziranju

Viri Brezigar, S. (2010), » Dobrodošli v Slovenijo, vendar ne zahtevajte preveč! « Izseki iz življenja državljanov tretjih držav na trg delovne sile v republiki Sloveniji. V: Medvešek, M. , Bešter, R. (ur. ), Državljani tretjih držav ali tretjerazredni državljani? Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja (142171). European Comission, Spetember 2005: The business case for diversity. Good practices in the Workplace) Lukič, G. (2010), Delavci migranti v času ekonomske krize – ali kakšna je razlika med delavci in delovno silo. V: Medica, K. , Lukič, G. , Bufon, M. (ur. ), Migranti v Sloveniji – med integracijo in alienacijo. Koper: Univerzitetna založba Annales (129 -146). Kejžar, B. , Medved, F. (2010), » Smo res dobrodošli? « Stiki in komunikacija med imigranti in pristojnimi državnimi institucijami. V: Medvešek, M. , Bešter, R. (ur. ), Državljani tretjih držav ali tretjerazredni državljani? Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja (92 -141).

Medved, F. (2010), Slovenska politika integracije – » od prvih do tretjih državljanov «. V: Medvešek, M. , Bešter, R. (ur. ), Državljani tretjih držav ali tretjerazredni državljani? Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja (20 -46). Medvešek, M. , Bešter, R. (ur. ) (2010), Državljani tretjih držav ali tretjerazredni državljani? Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja. Medica, K. , Lukič, G. , Bufon, M. (ur. ) (2010), Migranti v Sloveniji – med integracijo in alienacijo. Koper: Univerzitetna založba Annales. Nemanič, J. (2010), Življenjski pogoji gradbenih delavcev, ki živijo v samskih domovih. V: Migranti v Sloveniji – med integracijo in alienacijo. Koper: Univerzitetna založba Annales.

Pajnik, M. , Lesjak-Tušek, P. , Gregorčič, M. (2001), Immigrants, who are you? Ljubljana: Mirovni inštitut. Zorn, Jelka (2006) Od izjeme do norme; centri za tujce, pridrževanje in deportacije, Časopis za kritiko znanosti, 34, 226, str. : 54 -73. Williams, C. C. (2004), Beyond Commodification: re-reading the future work. Foresight, Vol. 6, Iss. 6, pp. 329 -337.