Intitut Republike Slovenije za socialno varstvo SOCIALNA AKTIVACIJA
Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo SOCIALNA AKTIVACIJA – NJEN NAMEN IN DOMET MARTINA TRBANC IRSSV
Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo Izhodišče predstavitve: refleksija • Študija Podlage za pripravo in zagon programov socialne aktivacije (IRSSV, junij 2015) • Evalvacija pilotnega programa Spodbujanje neaktivnih oseb, ki so dalj časa oddaljene od trga dela, za njihovo vrnitev oz. ponovni vstop na trg dela s poglobljeno individualno in skupinsko obravnavo (IRSSV, julij 2014) • Partnerski sporazum (PS) med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014 -2020 in Operativni program (OP) za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 -2020
Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo Kontekst socialne aktivacije v Sloveniji • PS in OP, tematski cilj 9: spodbujanje socialnega vključevanja ter boj proti revščini in kakršnikoli diskriminaciji • Dejstvo: dolgotrajna usmerjenost socialne politike k pasivnim ukrepom (transferom), s čimer se načeloma preprečuje absolutna revščina, a se hkrati revščina stabilizira in kreira socialna izključenost + vse večja usmerjenost (‚ciljanost‘) transferjev • Kaj (kakšni) so aktivni pristopi v socialni politiki? V SI s tem praktično nobenih izkušenj
Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo Kontekst socialne aktivacije v Sloveniji • Socialna aktivacija kot rešitev problematike revščine in socialne izključenosti? • Implicitni cilj: zmanjšati število prejemnikov socialnih transferov (predvsem dolgotrajnih prejemnikov DSP) • Dejstva: • Povečevanje dolgotrajne brezposelnosti (dobra polovica prejemnikov DSP je dolgotrajnih) • Dualna obravnava oseb na CSD in ZRSZ; različne prakse CSD • Z dolgotrajnostjo brezposelnosti se kopičijo kompleksni socialni in zdravstveni problemi – začasno nezaposljivi vs. (dolgo)trajno nezaposljivi
Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo Kontekst socialne aktivacije v Sloveniji Nejasnosti glede: • • kaj je oz. naj bi bila socialna aktivacija kaj je njen cilj komu je namenjena kako naj bi bili videti programi in kakšni naj bi bili izhodi iz programov
Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo Pristopi socialne aktivacije v različnih EU državah • Jasna umestitev v kontekst preprečevanja dolgotrajne odvisnosti od socialnih transferjev • Trije glavni poudarki aktivacije (Van Berkel in Hornemann Moller, 2001): Ø Določitev nivoja nadomestitve dohodka za osebe, ki nimajo tržnih dohodkov, s ciljem povečanja iniciativ za delo (bolj anglo-saksonski pristop ‚welfare to work‘) Ø Določitev razmerja med pravicami in obveznostmi (paternalistični pristop, kontinentalna Evropa) Ø Aktivni (integracijski) pristopi v smislu zagotavljanja resursov in graditve zmožnosti za socialno in zaposlitveno integracijo (bolj skandinavski pristop)
Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo Pristopi socialne aktivacije v različnih EU državah • Stalna dvojnost razumevanja (dve dimenziji): • pogojevalna (demanding): pogojevanje prejemanja transferjev, spreminjanje razmerja med pravicami in dolžnostmi) in • dimenzija omogočanja (enabling): opolnomočanje marginaliziranih, osebni razvoj in razvoj spretnosti, zagotovitev resursov za integracijo. • Socialna aktivacija kot pomoč/spodbujanje oseb, ki imajo kompleksne socialne probleme (ki jih želijo – morajo? razrešiti) in jih ni smiselno takoj vključevati v programe zaposlovanja
Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo Pristopi socialne aktivacije v različnih EU državah • Ključno za nelagodje in težave pri jasnem definiranju socialne aktivacije je vprašanje izhodov oz. vprašanje zaposlitev (ali so, kje in kakšne), pri čemer je jasno, da veliko ljudi s kompleksnimi socialnimi problemi nikoli (več) ne bo zares ‚konkurenčnih‘ na odprtem trgu dela – ali obstajajo zaposlitve na ‚drugem‘ in ‚tretjem‘ trgu dela? • Ključen problem s socialno aktivacijo je torej njena vezanost (usmerjenost) na zaposlitev v kontekstu obstoječe paradigme sistemske povezanosti zaposlitev in socialne varnosti
Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo Ključni sistemski izzivi socialne države • Spremembe v sferi dela, demografske spremembe, migracije • Socialni sistemi v vseh tipih socialne države tesno povezani s sistemom zaposlenosti (v bolj liberalnem tipu na individualni ravni, v bolj skandinavskem tipu na sistemski ravni) • Povezava ne zdrži več: vse več ljudi dolgotrajno ostaja izven zaposlitev ali so na obrobju (občasna, prekarna dela, ki ne zagotavljajo socialne varnosti) • Koncept delovnega mesta? Delovnih mest ne bo nikoli več dovolj, da bi bila zaposlena večina aktivne populacije
Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo Ključni sistemski izzivi socialne države • Ponovno odprto vprašanje redistribucije dohodkov in socialne izključenosti (družbena povezanost? ) • Nujnost razmisleka o sistemskih spremembah: Ø Redefinicija dela in redistribucija dela ali Ø Redistribucija dohodka (UTD)? Ø Od ciljanosti nazaj k vsaj nekaj univerzalnosti (univerzalne pravice za otroke, za starejše, univerzalnost dostopa do ključnih področij: izobraževanje, zdravstvo, starševsko varstvo)?
Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo Ključne ugotovitve in predlogi študije IRSSV o socialni aktivaciji • Aktivacijski pristop usmerjen v opolnomočenje, funkcionalna znanja in podporo ljudem Ø Socialna aktivacija kot celovit pristop – sprememba paradigme – celovit pristop ne le programi, v katere usmerjamo osebe. Ø Omogočiti osebam, da razrešijo svoje težave, se opolnomočijo in razvijejo svoje zmožnosti za socialno in zaposlitveno vključenost Ø Nujno je v celovit sistem povezati že obstoječe socialnovarstvene programe, nove programe socialne aktivacije, programe aktivne politike zaposlovanja, različne programe izobraževanja in usposabljanja (izven rednega izobraževanja) ipd. ter omogočiti prehode med njimi.
Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo Ključne ugotovitve in predlogi študije IRSSV o socialni aktivaciji • Nujno je pristop ustrezno umestiti v prenovljen kontekst obravnave oseb na CSD in ZRSZ (prenova konceptov dela z uporabniki), več diskrecije strokovnih delavcev CSD • NUJNO: kadrovsko in strokovno okrepiti CSD (in UD), nuditi usposabljanja in stalno strokovno podporo diskreciji • Strokovne delavce CSD okrepiti s koordinatorji v lokalnem okolju (a preprečiti podvajanje koordinatorskih nalog) • Trije osnovni elementi pristopa, ki jih je treba definirati: zajem in triaža, proces in izhodi • CSD kot formalna vstopna točka. Pred vstopom v programe bi morali CSD delati z osebami v okviru okrepljenih storitev (ureditev osebne situacije pred vstopom v program)
Ključne ugotovitve in predlog sistematičnega pristopa Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo • Organizacijsko v okviru reorganizacije CSD? • Nujnost pilotnega pristopa • Programi socialne aktivacije: Ø Zelo velik pomen izvajalcev (ne zasebne org. ampak tisti, ki že imajo izkušnje), dostop do njih Ø Krajši programi – 3 mesece (pridobivanje funkcionalnih znanj in opolnomočenje) Ø Daljši programi - 1 leto (usmerjeni v pridobivanje konkretnih, delovnih znanj in spretnosti z veliko podpore in spremljanja) Ø Programi za heterogene skupine, ker imajo uporabniki kompleksne težave in zaradi preprečevanja marginalizacije Ø Zagotavljanje izhodov iz programov (močne navezave v lokalnem okolju) • Dopolniti pristojnosti medinstitucionalnih komisij: dolgotrajna nezaposljivost (pravica do VD? )
Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo Hvala za pozornost! Študija dostopna na spletni strani IRSSV: http: //www. irssv. si/upload 2/Porocilo%20 socialna%20 aktivacija_koncno. pdf martina. trbanc@guest. arnes. si
- Slides: 14