KMETIJSKI INTITUT SLOVENIJE Hacquetova 17 1000 Ljubljana Kmetijsko

KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE Hacquetova 17 1000 Ljubljana Kmetijsko okoljski kazalci v Sloveniji VPLIV KMETIJSTVA NA BIOTSKO RAZNOVRSTNOST Ohranjanje kmetijskih genskih virov Vladimir Meglič, Tomaž Perpar, Janko Verbič, Zoran Čergan, Peter Dolničar, Andrej Zemljič Kmetijski inštitut Slovenije, 20. april 2006

Genska raznolikost sort in vrst kmetijskih rastlin ter pasem domačih živali je del globalne biodiverzitete. Z večjo intenzivnostjo kmetovanja se zmanjšuje pridelava tradicionalnih in starih sort ter vrst kmetijskih rastlin in s tem povezana genska raznolikost in raznovrstnost. Razlog za to je v uporabi manjšega števila modernih sort namenjenih intenzivni kmetijski pridelavi, ki pa v večini primerov tudi izhajajo iz istega vira in s tem omejujejo gensko raznolikost. Zaradi velike konkurenčnosti na vse bolj odprtem trgu živinorejskih proizvodov postaja reja avtohtonih in tradicionalnih pasem goved, prašičev in perutnine vse manj zanimiva. Dodaten pritisk na te pasme povzroča globalizacija na področju selekcije komercialno najbolj zanimivih pasem.

KAZALCI OHRANJANJA KMETIJSKIH GENSKIH VIROV IRENA 25/1 Biotska raznovrstnost – kmetijske rastline IRENA 25/2 Biotska raznovrstnost – domače živali

IRENA 25/1 Biotska raznovrstnost – kmetijske rastline Kazalec prikazuje število ter delež sort za posamezno vrsto ali skupino kmetijskih rastlin. Kazalec kaže na gensko raznolikost za posamezno vrsto kmetijskih rastlin in na pritisk prevladujočih genotipov, sort, na gensko raznolikost znotraj posamezne vrste kmetijskih rastlin ter sistema kmetijske pridelave v Sloveniji od leta 1997 do leta 2004. Kazalec opredeljuje le raznovrstnost ter raznolikost v rastlinski pridelavi, ne kaže pa stanja v celotnem kmetijskem ekosistemu.

CILJI Cilj je ohranjanje čim večje biotske ter sortne raznolikosti v rastlinski pridelavi, ki je osnova za pridelavo hrane ter ohranjanje krajinske raznovrstnosti, vir dohodkov za preživetje na kmetijah in del naravne ter kulturne dediščine. Cilj je uresničevanje in izvrševanje mednarodnih obveznosti in pogodb: - Konvencije o biološki raznovrstnosti - mednarodne pogodbe o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo - EU akcijskega načrta za ohranjanje biotske raznovrstnosti in genskih virov za prehrano in kmetijstvo ter nacionalnih programov: - nacionalni program varstva okolja - nacionalni program varstva narave - nacionalni program razvoja podeželja - Slovenski okoljsko kmetijski program (SKOP) - strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji.

Tabela 25 -1 Skupno število sort po posameznih skupinah poljščin, ki so bile registrirane in certificirane za prodajo v Sloveniji Skupina poljščin / Leto 199 0 199 7 199 8 199 9 200 0 200 1 200 2 200 3 200 4 Strna žita* 108 129 126 116 135 136 Okopavine Krompir Sladkorna Pesa Koruza 50 21 111 62 20 133 58 20 156 61 21 157 60 18 184 60 18 189 66 34 48 75 44 49 78 45 46 75 46 40 76 50 42 69 49 41 62 62 71 65 56 60 60 50 37 8 12 10 39 8 13 10 34 9 13 6 34 10 13 3 30 10 14 3 22 9 14 3 460 Krmne rastline Trave (okrasne) Metuljnice Druge Krmne rastline** Industrijske rastline*** Oljnice Predivnice Hmelj Druge * pšenica, ječmen, tritikala, rž, oves ** vključujejo tudi zrnate stročnice, grašice in rastline za podor *** brez sladkorne pese

Slika 25 -1 Delež 5 najpomembnejših sort v skupni pridelavi za posamezno poljščino (v %) (1 = 1997, 2 = 1998, 3 = 1999, 4 = 2000, 5 = 2001, 6 = 2002, 7 = 2003 in 8 = 2004; enako kot za rž velja tudi za tritikalo in oves)

Slika 25 -2 Primerjava deleža 5 najpomembnejših sort v skupni pridelavi* za posamezno poljščino (v %) za posamezne države EU 15 in SLO za leto 2001 1 = SLO, 2 = BE, 3 = DE, 4 = LU, 5 = UK, * za EU 15 velja ocena za semensko pridelavo)

OCENA TRENDA Delež petih najpomembnejših sort za posamezno vrsto kmetijskih rastlin prevladuje pri večini vrst kmetijskih rastlin, razen pri koruzi, navadni pšenici in krompirju. Skupno število sort v pridelavi se je od leta 1997 povečalo pri koruzi, navadni pšenici in krompirju, pri ostalih poljščinah pa je bilo število nespremenjeno ali pa se je zmanjševalo. Pri navedenih treh skupinah kmetijskih rastlin je opazen trend proti večji raznolikosti.

IRENA 25/2 BIOTSKA RAZNOVRSTNOST – DOMAČE ŽIVALI Kazalec prikazuje: Øpasme posameznih vrst domačih živali Øgibanje števila plemenic in plemenjakov ter rejcev vključenih v gensko banko Ørazdelitev pasem na avtohtone, tradicionalne in tujerodne pasme Ørazdelitev pasem glede ogroženosti na ogrožene in razširjene

CILJI ØOhranjanje čim večje biotske raznovrstnosti: ØPrireja hrane ØOhranjanje krajinske pestrosti ØZagotavljanje dohodka na kmetijah ØDel naravne in kulturne dediščine ØPosebno skrb posvetiti lokalno prilagojenim pasmam: ØAvtohtone ØTradicionalne (Konvencija o biološki raznovrstnosti(Rio de Janeiro, 1992); Zakon o živinoreji (Ur. L. RS); Pravilnik o ohranjanju biotske raznovrstnosti v živinoreji(Ur. L. RS))

ŠTEVILO PASEM PO VRSTAH DOMAČIH ŽIVALI

ŠTEVILO PLEMENIC IN PLEMENJAKOV VKLJUČENIH V GENSKO BANKO V LETIH 2001 IN 2004

ŠTEVILO PRVIH OSEMENITEV PLEMENIC Z BIKI CIKASTE PASME PO LETIH

DELEŽ PRVIH OSEMENITEV PLEMENIC Z BIKI POSAMEZNIH PASEM PO LETIH

OCENA TRENDA ØStopnja ogroženosti avtohtonih pasem je velika, od 12 je ogroženih 8 avtohtonih pasem ØPri ogroženih pasmah, vključenih v gensko banko, se stanje na splošno izboljšuje ØPri razširjenih tradicionalnih pasmah, ki niso deležne posebnega varstvenega režima, se stanje slabša