Intitut za razvoj vkljuujoe drube IRVD Intitut za

Inštitut za razvoj vključujoče družbe, IRVD Inštitut za ustavno pravo, IUP Posvet: » Vključujoča družba: vrednote in izzivi « Ljubljana, 27. marec 2015 O VKLJUČEVANJU IN IZKLJUČEVANJU INTELEKTUALNIH POTENCIALOV: OD IZKLJUČUJOČE POLITIKE K VKLJUČUJOČI DRUŽBI ZDRAVKO MLINAR

IZHODIŠČNA VPRAŠANJA 1. NAMEN PRISPEVKA POD ZORNIM KOTOM KONCEPTA VKLJUČUJOČA DRUŽBA: • OZAVEŠČANJE O MOŽNOSTIH IN OVIRAH ZA AKTIVIRANJE INTELEKTUALNIH POTENCIALOV, • POJASNJEVANJE KRITIČNIH VPRAŠANJ V RAZMERJIH MED ZNANJEM IN POLITIČNO MOČJO, • PRISPEVEK K PRESEGANJU KRIZE UPRAVLJANJA, KI POSEGA V JEDRO DRUŽBENE KRIZE PRI NASPLOH.

2. ˝VKLJUČUJOČA DRUŽBA˝ • NE LE O VKLJUČEVANJU MARGINALNIH SKUPIN, SOCIALNI POLITIKI, ampak – SPREMEMBE V KONTEKSTU CELOTNE DRUŽBE – glede na: ČASOVNO, PROSTORSKO, SEKTORSKO IN HIERARHIČNO RAZSEŽNOST. • NE LE POVEČEVANJE ZNANJA, BREZ PRESTRUKTURIRANJA DRUŽBE NA KAPITALSKIH OSNOVAH. • NE LE ENOSMERNOST VKLJUČEVANJA V DRUŽBENO DANOST. • TOREJ IŠČEMO PROSTOR VKLJUČUJOČE DRUŽBE: – MED KONFORMNIM VKLJUČEVANJEM IN – FRONTALNIM, KRITIČNIM ZAVRAČANJEM (KAPITALISTIČNEGA) SISTEMA. – MED IZOBLJŠEVANJEM OBSTOJEČEGA IN RADIKALNIM DISTANCIRANJEM, OZ. SAMOIZKLJUČEVANJEM.

3. INTELEKTUALNI POTENCIALI ZNANJE KOT LEDENIK • ZNANJE, RAZISKOVANJE – NE LE ZNANSTVENO, ˝EKSPLICIRANO˝ ZNANJE, – NE LE INSTITUCIONALIZIRANO, – TUDI NEFORMALNO, ˝TIHO ZNANJE˝ (TACIT KNOWLEDGE). • ŽIVLJENJSKE IZKUŠNJE PREBIVALCEV • TALENTI, USTVARJALNOST

MOTIVACIJSKE OSNOVE VKLJUČEVANJA • MONETARNE OSNOVE VKLJUČEVANJA, – – ZARADI PREŽIVETJA ZARADI STREMLJENJA/POHLEPA PO PROFITU • OSEBNOSTNO SAMOURESNIČEVANJE V KREATIVNEM DELOVANJU, • SOLIDARNOST DO DRUGIH V LOKALNEM IN GLOBALNEM MERILU. – EKONOMIJA OBDAROVANJA (GIFT ECONOMY, GRATUITY ECONOMY), PROSTOVOLJSTVO. S TEM KO DAJEŠ DRUGIM, BOGATIŠ TUDI SAMEGA SEBE.

PARADOKSI NA POTI K DRUŽBI ZNANJA VSE VEČ ZNANJA IN VSE VEČJA BREZPOSELNOST NOSILCEV ZNANJA BREZPOSELNI V SLOVENIJI S KONČANO NAJMANJ VIŠJEŠOLSKO IZOBRAZBO PRIMER: PREMALO ZDRAVNIKOV IN BREZPOSELNI ZDRAVNIKI.

ZAMEJENOSTI ZNANSTVENO-RAZISKOVALNE SFERE • SLOVENIJA PREMORE: – VELIKO ATOMIZIRANEGA ZNANJA NA INDIVIDUALNI RAVNI, – MALO ORGANIZIRANEGA ZA RAZLIČNE DRUŽBENE POTREBE. • DISCPLINARNA ORGANIZIRANOST ZNANJA V SPOPADANJU S CELOSTNIM REŠEVANJEM PROBLEMOV, • ZAMEJEVANJE NA INSTITUCIONALIZIRANO ZNANOST, – PREDNOSTNA USMERITEV : ˝ČISTA ZNANOST˝ – DELOVANJE ZA PRAKSO – med – MANKOM LEGITIMNEGA NAGRAJEVANJA (znanstvena diskvalifikacija) IN ZASLUŽKARSTVOM (KORUPTIVNOST) • LOČNICA MED RAZISKOVALNIM IN PEDAGOŠKIM DELOVANJEM (INŠTITUTI VS. FAKULTETE, UNIVERZE) – KOT PREPREKA ZA VKLJUČEVANJE V DOMAČE OKOLJE, – KOT RAZLOG ZA IZGUBO, ˝ODLIV˝ PRIDOBLJENEGA ZNANJA

OD ŠIRŠIH OSNOV K ZNANSTVENEMU JEDRU IN IZ ZNANSTVENEGA JEDRA V ŠIRŠO DRUŽBO POT K ZNANSTVENI RIGOROZNOSTI IN DRUŽBENI VKLJUČENOSTI

ZAMEJENOSTI POLITIČNEGA DELOVANJA • PRIMERJAVA Z YU: – PRESENETLJIVA KONTINUITETA: VOLUNTARIZEM, SAMOVOLJA. – EKSTREMNO NASPROTJE: OD UTOPIČNIH PREOKUPACIJ, K DEFENZIVNEMU EX POST ˝GAŠENJU POŽAROV˝. • SEKTORSKA ZAMEJENOST PARCIALNI PRISTOPI NE REŠUJEJO PROBLEMOV PRIMER: NASPROTJE MED JEZIKOVNO POLITIKO IN POLITIKO RAZVOJA ZNANOSTI • STRANKARSKA IZKLJUČEVALNOST UTRJUJE IZKLJUČEVALNO MISELNOST IN MARGINALIZIRA STROKOVNOST • LOČEVANJE/IZKLJUČEVANJE NAMESTO VEČNIVOJSKEGA PARTNERSKEGA SODELOVANJA (GETOIZACIJA LOKALNE DEMOKRACIJE) • ZAMEJENOST NA TAKOJŠNJE, POENOSTAVLJENE IN VIDNE UČINKE PREDNOST LAŽJE SPREMENLJIVEMU (MANIPULABILNOST), NE PA NAJBOLJ DOLOČUJOČEMU PRENORMIRANOST KOT (SAMO)PREVARA

LE FRAGMENTARNO: O NAŠI ZAPRTOSTI (SAMOIZKLJUČEVANJU) IN VKLJUČEVANJU V SVET 1. NAPREDEK IN ZAMEJITVE V PRESEGANJU INTELEKTUALNE ˝ZABUBLJENOSTI˝ (INBREEDING): PRIMER NAŠIH UNIVERZ 2. AKTIVIRANJE SOCIALNEGA KAPITALA: PRITEGOVANJE IZOBRAŽENCEV – – NA ETNIČNI OSNOVI: SLOVENCEV PO SVETU NA OSNOVI OSEBNIH STIKOV: SABBATICAL SLOVENSKI SVETOVNI KONGRES, KONFERENCE : MLADIH RAZISKOVALCEV, ZNANSTVENIKOV IN GOSPODARSTVENIKOV, SLOVENSKIH ZDRAVNIKOV, PRAVNIKOV, ARHITEKTOV IN GRADBENIKOV, GLASBENIKOV, NOVINARJEV IN DRUGIH. OD AD HOC AKCIJ K REDNEMU, KONTINUIRANEMU DELOVANJU.

PERSPEKTIVE: MED TEHNOLOŠKIM OPTIMIZMOM IN KRITIČNO TEORIJO • DEJANSKI NAPREDEK IN RAZLAGE: DEJSTVA: – – – BLOGI: PRIBLIŽNO 152 MILIJONOV WIKIPEDIA: 69. 189 AKTIVNIH UREDNIKOV, 24. 476. 800 REGISTRIRANIH UPORABNIKOV. PROSTO PROGRAMJE (OPEN SOURCE) KONCEPTI, RAZLAGE: – ˝MNOŽIČNO VKLJUČEVANJE˝, ˝KULTURA SODELOVANJA˝, ˝NOVI KAPITALIZEM˝, ˝DIGITALNI SOCIALIZEM˝ • KRITIKA: VELIKA MNOŽIČNOST, KONCENTRACIJA VPLIVA, VELIKA NEENAKOST

SKLEPNE MISLI VSE VEČJA MNOŽIČNOST VKLJUČEVANJA (NA TEHNOLOŠKIH OSNOVAH), SE BO ŠE NADALJE SPOPADALA S PREVLADO MALOŠTEVILNIH, KI OBVLADUJEJO EKONOMSKO IN POLITIČNO MOČ NA VSEH NIVOJIH DRUŽBENEGA DELOVANJA. NAJBOLJ OBETAVNO: ŠIRJENJE PROSTORA ZA USTVARJALNOST, KAR JE VSE MANJ UTOPIJA, VSE BOLJ PA POSTAJA NUJA VSAKDANJE ŽIVLJENJSKE PRAKSE. DOLGOROČNA VIZIJA: VSI PREBIVALCI TUDI RAZISKOVALCI!