KAKO SO IVELI LJUDJE V 18 IN 17

KAKO SO ŽIVELI LJUDJE V 18. IN 17. STOLETJU

Splošno n n Živeli so malo časa, večina jih je umrla že preden so dosegli starost 3 let. Čeprav je višji sloj živel v izobilju so povprečno živeli le deset let dlje kot nižji sloj, ki so živeli v veliko slabših življenskih razmerah. Otroke so poslali delat že pri osmih letih k premožnejšim družinam.

n n Ampak na žalost so otroke od 17. stoletja dalje vse bolj pogosto pošiljali na delo v manofakturo, v obrtniško proizvodnjo in tudi v rudnike. Vendar tudi otroci v premožnejših družinah so morali kmalu odrasti. Zelo hitro so jih poslali od doma v samostane ali pa na druge dvore da se tam naučijo lepega vedenja primernega svojemu stanu.

GRENKO OTROŠTVO n Neki Anglež je tako opisal svoje otroštvo: ˝ Brž ko sem lahko tekal, so me zaposlili pri tkanju bombaža. Moja mati je običajno stepala prejo, na žičnem situ, potem pa je jo polila z gosto milnico in položila v globok rjav čeber. Potem mi je zavihala suknjico in me postavila v čeber, da sem tlačil prejo…˝

MESTA n n V mestih je bilo zaradi nesnage in bede v katerih je živel velik del meščanov in z njima povezanih epidemij število umrlih vseskozi večje kot število rojenih. Zaradi varnosti so bil mesta obdana z obzidjem zato se niso mogla širiti, zato so pa rasla v višino. V največjih mestih niso bile nič nenavadnega petnadstropne hiše. Ker pa so bile iz lesa so v primeru požara pogorele do tal.

n n Premožnejši meščani in plemiči takrat že precej gradili z kamnom in opeko, imeli so več bivalnih prostorov in imeli so tudi zastekljena okna. Vodov ni bilo, na razpolago pa so bili vodnjaki, vendar voda v njih velikokrat sploh ni bila užitna. Zaradi tega so ljudje velikokrat zboleli za črevesnimi boleznimi.

n n Ulice so bile zelo ozke in le redko tlakovane. Ulice so služile ljudem tudi za odlaganje odpadkov, zato je bilo tam zelo umazano. Javne razsvetljave še ni bilo zato so ljudje ponoči hodili ven z baklami in zaradi tega so bili zelo pogosti požari.

HIGIENA n V srednjem veku so bila javna kopališča v mestu. Ampak v baroku so jih zaradi ˝spodobnosti˝ ukinili. Tako so se ljudje odnavadili umivati. V hišah skoraj ni bilo stranišč. V ta namen so rabili kar dvorišča, kakšne skrite kotičke ponekod pa tudi veža. Zaradi tega mrčes, ki je letel okoli revežev in bogatinov ni bil nič posebnega.

n n Za barok je veljalo da njegova vrlina nista bili osebna higiena in snaga. Vendar ni bilo povsod po Evropi enako. Npr. v Angliji so že izumili stranišča na izplakovanje z vodo. Mnoge hiše nizozemskih meščanov so že takrat bile vzor reda in čistoče.

NOVE RAZVADE n n V 17. stoletju so Evropejci največ dali na obnašanje. Začeli so uporabljati celoten pribor in vsak je imel svoj kozarec in krožnik. Do takrat so namreč uporabljali le nož in žlico. Hrano pa so v usta največkrat nosili kar z roko. Pili pa so iz skupne čaše. Prej so bili tudi robci le za okras ampak v baroku so jih začeli zares uporabljat.

n n n Kmalu so prišle v Evropo tudi nove pijače: Čaj, kakav in kava. Pa tudi tobak. Ljudje si sprva niso bili na jasnem ali so te stvari škodljive ali neškodljive. Kakor koli že v 17. stoletju so jih premožni že začeli na veliko uporabljat. Leta 1652 so v Londonu odprli prvo kavarno. Od takrat naprej je pitje kave začel postajati družaben dogodek. Ob koncu 17. stoletja je bilo v Londonu že približno tisoč kavarn. Tam so ob kavi tudi postregli z pipo tobaka.

KONEC VIRI: UČBENIK ZGODOVINE ZA 8/9 R.