Znanstvena fantastika Petra Prohart Tomai Osnovna ola Vuzenica

Znanstvena fantastika Petra Prohart Tomažič, Osnovna šola Vuzenica

Vir: http: //images. google. si/imgres? imgurl=http: //www. galaxyphoto. com/high_res/hst_galaxy. JPG&imgrefurl=http: //rentonaktivno. blogspot. com/2008/03/ivijo-mi-smo-zemljani-kdo-stepa-viie. html%3 Fshow. Comment%3 D 1206622680000&h=1005&w=1250&sz=316&hl=sl&start=31&tbnid=ppj. Udzr. LJk. Jv. ZM: &tbnh=121&tbnw=150&prev=/images%3 Fq%3 Dnezemljani%26 start%3 D 21 %26 gbv%3 D 2%26 ndsp%3 D 21%26 hl%3 Dsl%26 sa%3 DN

ČLOVEK IN VESOLJE Človeka zanima vesolje že od samega začetka. Sprva smo mislili, da so zvezde le preluknjan nebeški pod, potem smo verjeli, da se vesolje vrti okrog nas in da živimo na ploščatem planetu. Nato je Galileo GALILEI oporekal katoliškemu geocentrizmu in začel trditi, da se pravzaprav vrtimo mi okrog Sonca, Nikolaj KOPERNIK pa je dodal, da se poleg našega okrog tiste ogromne oranžne krogle vrti še nekaj planetov.

Potem se je zanimanje za vesolje le še povečevalo, v prejšnjem stoletju so skorajda pretiravali. Sovražna si megabloka sta v vesolje pošiljala razno kramo, pse in ljudi, da bi pokazala, kateri je boljši. Najbližja zvezda je od Zemlje oddaljena 4, 2 svetlobnih let (3, 9 deset tisoč milijard km), kar pomeni, da bi naše radijsko sporočilo potrebovalo okrog 53 let. Znanstveniki so izračunali, da so razumna bitja mnogo dlje od najbližje zvezde - približno 1000 svetlobnih let od nas.

Vesoljski “freaki” že od 60 -ih pošiljajo v vesolje svoje najljubše glasbene “komade” ter iščejo morebitne odzive zelenih možicljev. Elvisova glasba je torej prišla do Proxime Centauri šele v zadnjih nekaj letih in Nezemljani bodo vedeli za nas šele leta 15. 000! Predpostavimo, da nas Nezemljani slišijo prej zaradi prostorske bližnjice tam nekje pri Alfa Centauri.

Kaj bi Zemljani vesoljcem lahko povedali o sebi (upajmo, da nas E. T. ni že očrnil)? n Od zadnjih 3. 500 let je bilo le 268 let brez vojne. n Na vse pretege se trudimo uničiti svoj planet. n Nadvse radi ubijamo člane iste vrste. n Močnejši pohodijo šibkejše, zato da so lahko še močnejši. n Edina panoga, ki ima neomejen proračun je industrija za ubijanje drugih. n Zelo radi imamo papir s številkami. . . No, tone tega. n Za ta papir bi naredili vse.

Lahko pa bi jim povedali naslednje: Izumili smo prekrasne stvari: od glasbe do superg. n Hej, tudi 268 let miru je nekaj (8%!!!)! n Nismo (še) napadli nobene izvenzemeljske civilizacije in nismo uničili nobenega drugega planeta. n

KJE JE TO?

KDO JE TO?

KAKŠNA VRATA SO TO?

SF/ZF – LE KAJ JE TO? SCIENCE FICTION / ZNANSTVENA FANTASTIKA Znánstvena fantástika (kratica ZF) je oblika izmišljotine, ki se v glavnem ukvarja z vplivom izmišljene znanosti in/ali tehnologije na družbo ali posameznika. Pisec postavi dogajanje v neko danes nemogočo stanje (zgodi se neverjeten tehnološki razvoj, svetovna katastrofa, obisk iz vesolja. . . ) in v tem novem okolju pogosto razmišlja o problemih sedanjega človeštva in možnih rešitvah. Znan primer so zgodbe o robotih Asimovih, ki obravnavajo različne vidike sožitja ljudi in robotov. Znanstvena fantastika tako razvije svet, ki bi bil stvaren, če bi se določene možnosti, ki so dane že v današnjem času, razvile naprej, ali pa bi se razvile drugače (Nemčija zmaga v svetovni vojni, Hladna vojna ne ostane hladna. . . ). Za vplivnejše pisce veljajo predvsem Asimov, Clarke, Shecley, Adams, Lem in Bradbury. Ne glede na sodobno priljubljenost tovrstnih del, pa je eden najbolj plodnih in domišljije polnih piscev ZF še vedno francoski pisatelj Jules Verne. VIR: Wikipedija.

I’LL BE BACK!