Priporoena izbrana literatura Zarika Snoj Verbovek Javna agencija
Priporočena izbrana literatura Zarika Snoj Verbovšek (Javna agencija za knjigo RS) 14. 5. 2018
IZBOR LITERATURE • kriteriji izbire • izbrana in priporočena knjižna dela (JAK RS): – 69 tiskanih – 31 e-knjig na bralnikih (sodobne in slovenski klasiki) • izbor knjig prilagojen udeležencem (izkušnje s terena) – specifika: osebe z motnjami v duševnem razvoju
UPORABA LITERATURE • 10 knjig letno/posamezno skupino (tiskane in e-knjige) • kroženje knjig in bralnikov med skupinami – časovni razpored (načrt usposabljanja) – organizacija • naloga mentorja • naloga strokovnega sodelavca (POMEMBNO: vračanje knjig!)
IZBRANA KNJIŽNA DELA • seznam priporočenih knjižnih del v okviru projekta Vi. A (PRILOGA) • različni žanri: • romani: zgodovinski, ljubezenski, družbenokritični, avtobiografski, kriminalni, detektivski (npr. D. Jančar: To noč sem jo videl, C. Bevc: Ina, M. • • • Mazzini: Izbrisana, P. Bibič: Spominjarije, M. Dekleva: Telo iz črk, A. Demšar: Olje na balkonu, T. Golob: Jezero, M. Širok: Pogodba ) biografije (npr. V. Milek: Cavazza, T. Golob: Kot bi Luna padla na Zemljo) kratka proza (npr. M. Lampret: Kam bi dala takle dan, A. Blatnik: Ugrizi) poezija (npr. B. Korun: Pridem takoj, M. Cunta: Pesmi dneva) satira, parodija (npr. B. Gorenc - Pižama: SLOLvenski klasiki 1) stripi (npr. T. Lavrič: Bosanske basni, E. Filipčič/M. Derganc: Butnskala, D. Krančan: Pijani zajec) eseji (npr. J. Jakob: Hiše in druge prosti spisi, Renata Salecl: Tek na mestu, K. Gržan: Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih? ) potopisi (npr. A. Tomažin: Zakaj potujete v take dežele, E. H. Milharčič: Pot na Orient) dokumentarna literatura (npr. B. Videmšek: Na begu) drame (npr. M. Zupančič: Razred, S. Semenič: Tri drame) mladinska literatura (npr. M. Moškrič: Sanje o belem štrpedu, L. Kajfež Bogataj: Planet, ki ne raste)
UMESTITEV LITERARNEGA DELA V NAČRT USPOSABLJANJA - 1 1. srečanje: Ana Schnabl: Razvezani, Stanka Hrastelj: Igranje Vsebinski sklop: Kratka zgodba kot literarna zvrst Tema: Duševne bolezni sodobnega časa Z udeleženci se bomo pogovarjali o knjigi Razvezani, ki so jo prejšnjič dobili v branje. Mentor bo udeležence poskušal motivirati k refleksiji prebranih kratkih zgodb. Obravnavali bomo, ali in kako so v posameznih zgodbah našli sprožilni moment, motiv in temo, ter skušali na kratko pokomentirati nekaj zgodb, ki jih bomo tudi primerjalno analizirali. Z udeleženci bomo ob tem predebatirali in na kratko predstavili tudi značilnosti in strukturo kratke zgodbe kot literarne zvrsti. Udeleženci bodo v drugem delu usposabljanja poskusili zapisati svojo kratko zgodbo na temo bolezni sodobnega časa, ki bo morala imeti vse elemente te zvrsti. Udeleženci bodo na koncu dobili v branje roman Igranje.
UMESTITEV LITERARNEGA DELA V NAČRT USPOSABLJANJA - 2 2. srečanje: Stanka Hrastelj: Igranje Vsebinski sklop: Roman kot literarna zvrst Tema: Duševna bolezen kot tema romana Z udeleženci bomo določali zakonitosti romana kot literarne zvrsti, orisali paradigmo romana (sprožilni moment, motiv, problem, jezik, graditev likov, dogajalni prostor, časovni okvir in struktura ter razrešitev problema). Udeležence bo mentor motiviral k refleksiji prebranega romana ali posameznih prebranih odlomkov. Skupaj z udeleženci bomo primerjalno analizirali dve literarni zvrsti; kratko zgodbo in roman. Razlik je kar nekaj, čeravno mora kratka zgodba imeti nekatere elemente, ki jih ima roman. Ugotavljali bomo, kaj vse je lahko tema romana. Primerjali bomo, kako podobna tema (duševna bolezen) učinkuje v kratki zgodbi in kako v romanu. Skušali bomo priti do zaključka, kaj se zgodi, če roman nima jasno opredeljene teme in če se v romanu morda meša več različnih tematik. Govorili bomo torej tudi o redukciji v romanu in ekonomizaciji, kar vsi dobri romani imajo.
UMESTITEV LITERARNEGA DELA V NAČRT USPOSABLJANJA - 3 3. srečanje: Stanka Hrastelj: Igranje, Polde Bibič: Spominjarije Vsebinski sklop: Teme romana Tema: Duševna bolezen kot tema v romanu Udeleženci preberejo svoje kratke zgodbe, če so jih napisali. Skupaj jih reflektiramo, najprej opredelimo teme posameznih napisanih zgodb, potem pa tudi preverimo, ali vsebujejo vse elemente, o katerih smo govorili. Za komentar posameznih zgodb prosimo tudi gostjo Stanko Hrastelj, ki jim tudi predlaga dodatne predelave oz. vaje za izboljšanje sloga. Udeleženci preberejo odlomke iz romana Igranje, ki so jih pritegnili, nato povedo svoje mnenje o delu. Mentor jih usmerja, da izpostavijo temo, strukturo, jezik, zgradbo in like v romanu. Motivira jih k pogovoru z avtorico, ki jo udeleženci aktivno sprašujejo. Izpostavimo tematiko avtobiografskih elementov v romanu. Kako se prepletata avtobiografskost in fikcija? Za naslednje srečanje mentor razdeli knjigo Poldeta Bibiča Spominjarije, avtobiografijo, kjer morajo biti udeleženci pozorni na avtobiografske elemente. Razmisliti morajo o razliki med avtobiografijo in romanom.
PRIJETNO BRANJE IN USPEŠEN IZBOR!
- Slides: 8