POGLED V VESOLJE KAKO DALE LAHKO VIDIMO KAKO

POGLED V VESOLJE KAKO DALEČ LAHKO VIDIMO? KAKO VELIK NAJ BO TELESKOP? KAKŠNO JE NAŠE VESOLJE (OBLIKA, VELIKOST)? ?

ZNANSTVENA METODA • Skupno ime za: tehnike preučevanja, pridobivanja novega znanja, povezovanje že pridobljenega znanja. • Temelji na zbiranju opazljivih, empiričnih in merljivih dokazov; (zbiranje podatkov z opazovanjem in eksperimentiranjem, oblikovanje in preizkušanje hipotez). • Bistvo: - opazovanja vodijo v natančen opis pojava - hipoteza, razlaga pojava - napoved rezultatov, - preizkus !!! (ponovljiv) (Dokaz, da drži! Dokaz, da ne drži!)

Omejitve astronomov pri izvajanju poskusov • BIOLOGI … lahko se dotikajo, vohajo, okušajo, … organizme • KEMIKI … lahko vrejo, žgejo, mešajo, … kemijske snovi • FIZIKI … lahko dodajajo maso, spreminjajo dolžino, … • ASTRONOMI lahko le GLEDAJO Velika večina nebesnih teles je tako daleč, da jih lahko preučujejo le z zaznavanjem žarkov svetlobe, ki jih ta telesa pošiljajo proti Zemlji. „Namesto da bi aktivno snovali poskuse, astronomi opazujejo vesolje. “

Opazovanja … izjemna odkritja o vesolju in objektih v njem • Središče „vesolja“? • Velikost in oblika Zemlje. • Oddaljenost do Sonca. Oddaljenost do ostalih zvezd. • Velikost „vesolja“ – naše Galaksije, oblika Galaksije. • Vesolje izven Galaksije, razdalje do drugih galaksij. • Gibanja v vesolju (tudi gibanja zvezd, galaksij). • Nastanek vesolja.

SREDIŠČE VESOLJA NEKOČ IN DANES • GEOCENTRIČNA SLIKA … težko je bilo prevzeti, da se nekaj tako velikega in trdnega kot je Zemlja giba; težko je bilo razumeti, da bi Zemlja predstavljala nek nepomemben in majhen košček vesolja • HELIOCENTRIČNA SLIKA NIKOLAJ KOPERNIK (1473 – 1543) - prvi model vesolja, ki je temeljil na matematičnih zakonih TYCHO BRAHE (1546 – 1601) https: //www. youtube. com/watch? v=PPq 9 Tgshuro - eden od nasprotnikov JOHANES KEPLER (1571 – 1630) - nasledil Braheove zapise; Keplerjevi zakoni ISAC NEWTON (1643 - 1727) - gravitacijski zakon; problem dveh teles GALILEO GALILEI (1564 - 1642) - teleskop; Jupitrove lune kot model osončja; “E pur si muove. ”

Pri sprejemanju HELIOCENTRIČNE SLIKE so bile težave. Če bi verjeli starogrškemu astronomu ARISTARHU, bi do te slike prišli veliko prej – skoraj 2000 let prej.

ARISTARH (310 – 230 p. n. št. ) - Prvi prišel do ideje, da bi prav Luno in njene mene uporabil za določanje oddaljenosti Zemlje od Sonca (meril čas od prvega do zadnjega krajca in čas od zadnjega do prvega krajca) - Sonce v končni oddaljenosti - Sonce precej bolj daleč od Zemlje kot Luna (precej večje) - Lahko sklepal: manjša Zemlja kroži okrog večjega Sonca - Ker ni opazil premikanja bližnjih zvezd glede na oddaljene je morda sklepal o zelo, zelo veliki oddaljenosti zvezd. . . skice …

ERATOSTEN (276 – 184 p. n. št. ) - Glavni varuh aleksandrijske knjižnice. - Knjižničar … dobi podatek, da posije Sonce ob kresu (23. 6. ) v Aswanu v vodnjak točno ob 12. 00 tako, da ne meče senc. - Kazalec sončne ure v Aleksandriji pa je vrgel senco pod kotom 7, 2° (kar je 1/50 polnega kota). - Od tod je sklepal, da meri d(Aswan, Aleksandrija)=1/50 obsega Zemlje. - d(Aswan, Aleksandrija) … dobil od trgovcev. Ti so potovali 50 dni (vsak dan 100 stadijev) … 5000 stadijev. Tako je sklepaj na obseg: 50 x 5000 stadijev = 250 000 stadijev. - Arhimed je že določil vrednost števila = 22/7. Polmer Zemlje sledi iz enačbe: 2 r = 250 000 stadijev r = 40 000 stadijev (stadij … 157 m do 211 m) r = 6300 km (če vzamemo najmanjši stadij)

(FRIEDRICH) WILLIAM HERSHEL • nemško-angleški glasbenik, astronom 18. stoletja • Obseden z astronomijo, zvezdogled s polnim delovnim časom • Največje odkritje: novo telo (1781), neodkrit komet? , URAN • Graditelj velikih teleskopov (povečave do 2010 -kratne) • l. 1789: 12 metrski teleskop, premer 1, 2 m; težave zaradi velikosti • l. 1815: pol manjši teleskop, bolj praktičen, …

Meril je razdalje do zvezd • Predpostavka: vse oddajajo enako količino svetlobe (ni res!). • Dejstvo: sij pojema s kvadratom razdalje (če je zvezda 3 -krat bolj oddaljena, se bo zdela 9 -krat manj svetla, …). • Sirij je uporabil za primerjalno zvezdo (dobil razdalje do drugih zvezd v primerjavi z razdaljo do Sirija – „sirimeter“ (Kolikšna je razdalja do zvezde, ki je 25 -krat šibkejša od Sirija? ) REZULTAT: Zvezde so nakopičene v disk; premer 1000 sirometrov, debelina 100 sirometrov (ni absolutnega merila, …). DANES za Galaksijo vemo: premer 100. 000 sv. let, debelina 1. 000 sv. let.

Predpostavka: vse zvezde oddajajo enako količino svetlobe (ni res!). • ABSOLUTNA MAGNITUDA oz. absolutni izsev je sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kakršen ga vidimo iz Zemlje. Pove nam, kako svetla bi bila zvezda, če bi jo postavili na razdaljo 10 pc. • 1 cp (parsek) = 3, 26 sv. leta = 206264, 8 a. e. • NAVIDEZNA MAGNITUDA označuje jakost svetlobe, ki jo vidimo s prostim očesom

VAJE • DEJSTVO: Svetlost zvezde pada s kvadratom oddaljenosti. Torej bi bila zvezda, ki bi jo postavili na 4 -krat večjo oddaljenost, 16 -krat šibkejša. • Pri določanju absolutne magnitude moramo „postaviti“ zvezdo na razdaljo 10 pc. • Enačba, ki povezuje magnitude z gostoto svetlobnega toka (izpeljave): PRIMER 1: Zvezda Riegel leži na razdalji 237 pc in ima nav. manitudo m=0, 12. a) Koliko krat bi bila svetlost te zvezde večja, če bi jo opazovali iz razdalje 10 pc? b) Kolikšna je njena absolutna magnituda?

VAJE PRIMER 2: a) Kolikšna je absolutna magnituda Sonca (m=-26, 75)? b) Koliko krat bi bil Riegel svetlejši od Sonca, če bi ju gledal iz iste razdalje)? PRIMER 3: Koliko krat je Sonce svetlejše od Lune (m. S=-26, 7; m. L=-12, 6)? PRIMER 4: Z zvezde z navidezno magnitudo m=1 sprejmemo na Zemljo gostoto svetlobnega toka j=10 -8 W/m 2. Zvezda Sirij je zvezda z navidezno magnitudo m=-1, 5. Od nas je oddaljena r=2, 7 pc (1 pc=3, 3 s. l. =3, 1. 1016 m). Izračunaj izsev Sirija.