RAUNALNIKA OMREJA Raunalniko omreje je nain kako lahko

RAČUNALNIŠKA OMREŽJA Računalniško omrežje je način, kako lahko dva ali več računalnikov pripravimo do tega, da komunicirata med sabo, oz. “se pogovarjata po elektronski poti”.

VRSTE OMREŽIJ l l GLOBALNO OMREŽJE WAN (Internet) l l l LOKALNO OMREŽJE LAN (Intranet) l l Največje prostrano omrežje. Omrežje omrežij, ki delujejo v skladu s protokoli TCP/IP. Lokalno omrežje, ki deluje v skladu s protokoli, veljavnimi v Internetu. Ekstranet l Omrežje, sestavljeno iz geografsko ločenih intranetov in namenjeno specialnim funkcijam ali uporabniškim skupinam. Običajno brez neposredne povezave v Internet (npr. Bančna omrežja).

Razsežnost podatkovnih omrežij

VRSTE OMREŽIJ l Krajevno omrežje - lokalna omrežja LAN (local area network) imenujemo omrežje računalnikov, ki so vsi na istem kraju, npr. v isti pisarni ali v isti stavbi.

Elementi krajevnega omrežja omrežna kartica kabli (UTP) razdelilniki (hub, repeater) mostovi (bridge) usmerjevalniki (router) programska oprema

Prednosti računalnikov povezanih v krajevna omrežja l l dostop do skupnih datotek in zbirk podatkov, uporabljajo lahko omrežni tiskalnik in lahko si neposredni izmenjujejo datoteke omrežje se lahko uporablja za prenos zvočnih in videoposnetkov – videokonference z povezovanjem v omrežja in z vpeljavo omrežnega strežnika povečamo tudi varnost - če se vsi podatki nahajajo na enem mestu, ima omrežni skrbnik veliko več možnosti jih zaščititi.

Zahteve za krajevno omrežje l Za povezavo dveh ali več računalnikov potrebujemo mrežno kartico, ki jo vgradimo v vsak računalnik, kable za povezavo, ki so različni glede na vrsto omrežja (UTP, KOAKSIAL) in pa za UTP omrežja še HUB, ki predstavlja povezovalni člen med računalniki. Izvedba z koaksialnimi kabli Izvedba z UTP kabli

Switch – preklopno stikalo l Povezujejo računalnike v lokalnem omrežju

Prostrana omrežja (WAN) l l l Prostrano omrežje – globalno omrežje WAN (wide area network) je omrežje računalnikov, ki se razprostira na velikih razdaljah. Nekatere povezave na prostranih omrežjih potekajo po telefonskih linijah ali celo preko satelitov. Prostrana omrežja pogosto povezujejo več lokalnih omrežij v eno samo.

Usmerjevalnik l l Usmernik je naprava, ki povezuje omrežji in dovoljuje samo določen promet. Usmerjevalnike uporabljajo na skoraj vsakem internetovskem križišču, in sicer za prenašanje prometa na manjša omrežja ter za izbiro najustreznejše poti za potovanje podatkovnih paketov do njihovega cilja.

Protokol Dva računalnika lahko izmenjujeta podatke le, če “govorita isti jezik” oziroma uporabljata isti protokol. Protokol je zbirka pravil. V internetu se uporablja skupek protokolov TCP/IP. TCP poskrbi, da pridejo IP določa način pretoka “paketki” do cilja in se podatkov prek strojne tam postavijo v pravilni opreme in ve za IP vrstni red; številko pošiljatelja in prejemnika. če se kak izgubi, ga poišče in ponovno pošlje.

IP številka ali naslov računalnika je sestavljena iz štirih števil od 0 -255, ločenih s piko, npr. 216. 239. 53. 100 in ima prirejeno ime, npr. www. google. com je dodeljena s strani posebne ustanove je zelo iskana dobrina, še posebno zaradi vstopa mobilne telefonije v internet Domenski strežnik (ang. Domain Name Service) - DNS spreminja IP v imena in obratno. Pozna vse IP in imena v omrežju pod sabo in zna spraševati tiste nad sabo

Internet l Internet je sestavljen iz milijonov računalnikov (strežnikov in odjemalcev), ki se med seboj povezujejo v veliko omrežje. l Na teh računalnikih je ogromna količina med seboj povezanih dokumentov (podatkov oziroma informacij), zvočnih in slikovnih zapisov ter programov, ki so ponujeni v skupno rabo vsem uporabnikom omrežja Internet.

Delo na internetu l Za delo na Internetu se moramo najprej povezati na strežnik za dostop do Interneta. l Osebni računalnik, s katerim se povezujemo na Internet, mora imeti ustrezen program za komunikacijo s posameznim strežnikom. l Povedano drugače: Komunikacija med strežnikom in nanj priključenimi računalniki poteka v obliki sodelovanja programov strežnika in odjemalca.

Dostop do Interneta l Telefonski dostop – Analogna telefonija – Digitalna telefonija ISDN – Brezžična telefonija (SMS, WAP, GPRS, HSCSD, . . )

Najete linije Kabelski internet in ADSL (asynhronous digital subscriber line)

Brezžične povezave

Strežnik l Strežnik (angl. Server) je zmogljivejši računalnik, ki izvaja določeno nalogo kot storitev na Internetu. l Strežnik, ki omogoča dostop do interneta in prikaz spletnih strani, imenujemo spletni strežnik. l Če nam strežnik omogoča prejemanje in pošiljanje elektronske pošte, je to poštni strežnik. Če pa nam strežnik omogočajo prenos podatkov, govorimo o FTP strežniku (FTP – angl. File Transfer Protocol). l

Storitve omrežja Internet l Danes nam Internetni strežniki ponujajo celo vrsto koristnih storitev kot npr. : l l l l l svetovni splet (WWW) za pregledovanje dokumentov in uporabo multimedije e-pošte (e-mail) prenos datotek (FTP) Telnet za izvajanje programov na oddaljenem računalniku novice in e-skupine (Usenet, oglasne deske) Chat za živo dopisovanje Internetna telefonija in video konference e-poslovanje (varne strani za e-banke, e-trgovine, e-knjižnice, . . . ) . . .

WWW SVETOVNI SPLET

WWW – svetovni splet najbolj priljubljena storitev v internetu, l rodil se je leta 1989 v Evropskem laboratoriju za fiziko (CERN) v Ženevi, kjer je dobil tudi ime svetovni splet WWW , l sprva je bil splet zasnovan samo na besedilu, l danes, pa lahko spletna stran, ki je narejena z jezikom HTML , vsebuje besedilo, slike, zvok, video, animacije in druge interaktivne elemente, l te strani so shranjene v računalnikih (strežnikih) po vsem svetu, l za dostop do spleta morate najprej namestiti spletni brskalnik ( web browser), kakršna sta Netscape Communicator in Microsoft Internet Explorer, ki sta najbolj razširjena med uporabniki in celo brezplačna. l

WWW omogoča uporabnikom, da prikazujejo in si ogledujejo internetne strani vsaka datoteka ima svoj URL (ang. Uniform Resource Locator) naslov, ki je sestavljen iz: http: //www. sentvid. org/pot_do datoteke/_ime_datoteke protokol ime ali IP številka

Spletni brskalniki l Za pregledovanje spletnih strani lahko uporabimo poljuben spletni brskalnik. Najbolj priljubljena sta: l l l Microsoft Internet Explorer in Netscape Navigator Učinkovito iskanje informacij po svetovnem spletu je večinoma plod izkušenj in je toliko lažje, če vemo za pravi iskalnik. Vsak iskalnik ima svoje prednosti in slabosti. Da bo iskanje dalo čim boljše rezultate vam svetujem, da uporabite nekaj brskalnikov.

MOŽNOSTI PRI ISKANJU S PROGRAMI l Pri iskanju je največkrat težava v tem, da programu ne znamo povedati, kaj nas zanima. l Nekaj namigov pri iskanju: l Razlikovanje velikih/malih črk (case sensitivity): l Vpisujte fraze - rezultati bodo veliko boljši, če namesto navadnih besed vpisujemo več besed v obliki fraz. Večina iskalnikov ima frazo mišljeno kot besede med narekovaji ("fraza"), drugi pa imajo pod vnosnim poljem možnost izbiranja iskanja po frazah ali po besedah. l Poskusite znova - če rezultat ni pravi, je mogoče da morate le bolj/manj natančno še enkrat opredeliti želeno stvar. l Ključne besede izbirajte premišljeno l Vaja dela mojstra - več boste iskali, lažje se boste dokopali do pravih spletnih naslovov.

KAJ POMENIJO KRATICE ? l DNS (Domain Name System) - računalniki za povezavo z drugimi računalniki uporabljajo IP številke, imenski strežniki služijo pretvorbi ljudem razumljivih imen v IP številke (in obratno), naprimer strežnik www. arnes. si se oglaša na IP številki 193. 2. 1. 87 l IP številka - številka, ki jo ima vsaka naprava, povezana v globalni internet, podobno kot telefonska številka v telefonskem omrežju

l WWW – world wide web – svetovni splet omogoča uporabo multimedijskih tehnik, (predstavitev zvoka, animacije, grafike, videa, slik in teksta). l HTML - Hyper. Text Markup Language – jezik za opis spletnih datotek. Opišemo, kako želimo, da je videti spletna stran v brskalniku.

Elektronska pošta deluje podobno kot navadna naslov je najbolj pogosto tak: uporabnik@kje. računalnik protokol SMTP za pošiljanje in POP 3 za sprejemanje pošte program (npr. Outlook, Eudora. . . )

Povezovanje v omrežje s klicem Izberemo ponudnika Internet storitev klicna številka uporabniško ime in geslo poštni predal in poštni naslov Nastavimo potrebno programsko opremo nastavitev TCP/IP protokola nastavitev omrežja na klic nastavitev ustreznih programov za spremljanje

Iskalniki Domači: www. slowwwenia. com www. matkurja. com www. slo. Vista. com www. najdi. si Tuji: www. yahoo. com www. altavista. com www. infoseek. com

Je računalnik priklopljen? START MSDOS C: /WINDOWS nslookup ime. strežnika dobimo IP ping ime. strežnika strežnik najdemo tracert ime. strežnika DNSjev zaporedje

Zgodovina Interneta v Internet deloma rojen kot projekt agencije ARPA (Advanced Research Projects Agency) pri ameriškem obrambnem ministrstvu. v Osnovna ideja: povečati varnost podatkov in ohraniti dostop do njih ob morebitnem vojaškem spopadu. v Varnost podatkov večja, če so podatki distribuirano nameščeni na različnih računalnikih, dostop do podatkov pa je možen po različnih povezavah.

Zgodovina Interneta: 60 -ta leta Udejanjenje osnovne ideje 1962: Objavljene raziskave o paketno-preklopnih mrežah, 1967: javno predstavljena shema bodoče mreže agencije ARPA, 1969: eksperimentalno omrežje ARPANET: 4 povezani računalniki na univerzah UCLA, Stanford, UCSD in Utah.

Zgodovina Interneta: 70 -ta leta v v Sodelovanje civilnih raziskovalnih organizacij, začetek preoblikovanja v hrbtenico, 1972: 37 povezanih računalnikov, 1972: prvi program za elektronsko pošto; 1972: prva verzija programa Telnet za delo na oddaljenem računalniku (NCSA), 1972: priključeno prvo omrežje, ki ni nastalo v okviru ARPANET: ALOHAnet.

Zgodovina Interneta: 70 -ta leta 1973: Prva verzija programa FTP za prenos datotek med računalniki, 1973: ARPANET povezan z Anglijo in Norveško, 1974: prva verzija družine protokolov TCP/IP 1974: prvi javni ponudnik storitev omrežja ARPANET: začetki komercializacije omrežja.

Zgodovina Interneta: 80 -ta leta v Pospešeno nastajanje in priključevanje novih velikih omrežij. v Omrežje postaja Internet v današnjem pomenu besede. v Omrežje postaja prepočasno.

Zgodovina Interneta: 80 -ta leta 1982: Prvi namizni, pozneje osebni računalniki eksponentno naraščanje zahtev za priključitev v omrežje, 1983: TCP/IP postane standardni protokol omrežja “lepilo Interneta”, TCP/IP postane sestavni del operacijskega sistema UNIX 1983: ARPANET postane neobvladljiv za vojsko; razpade na ARPANET in MILNET 1986: NSF (National Science Foundation) uvede hitrejšo hrbtenico NSFNET, NSF financira razvoj hrbtenic na ameriških univerzah in njihovo vključevanje v Internet.

Zgodovina Interneta: 80 -ta leta 1987: Število Internetnih strežnikov preseže 10, 000. 1988: Število Internetnih strežnikov preseže 60, 000. Črv Internet worm prizadane 6. 000 strežnikov. 1989: Število Internetnih strežnikov preseže 100, 000. 1989: Evropski ponudniki Internetnih storitev ustanovijo RIPE (Reseaux IP Europeens), ki koordinira administriranje Interneta na evropski ravni.

Zgodovina Interneta: 90 -ta leta v Tehnična zasnova Interneta ustaljena, v nove tehnične rešitve v hitrosti prenosa, v razvoj orodij za urejanje informacij (dokumentov), v izrazita potreba po orodjih za odkrivanje informacij (dokumentov).

Zgodovina Interneta: 90 -ta leta 1990: Arpanet ukinjen. 1990: v uporabo pride Archie, prva resna aplikacija za odkrivanje internetnih informacijskih virov, 1991: v uporabo pride Gopher za menujsko ureditev informacijskih virov, 1991: v uporabo pride Wide Area Information Servers (WAIS), distribuirani internetni iskalnik, 1991: prva verzija WWW - nova paradigma: globalni hipertekst, 1991: objavljen algoritem PGP (Pretty Good Privacy),

Zgodovina Interneta: 90 -ta leta 1991: promet po NSFNET preseže 1 trilion bajtov/mesec. 1992: v NSFNET se vključi Slovenija (domena. si). 1992: število strežnikov preseže 1. 000. 1993: Mosaic, grafični pregledovalnik za WWW, 1994: prvi Internetni radio prične oddajati iz Las Vegasa. 1994: prvi “spam”, reklama za loterijo razposlana z e-pošto; prvo spletno reklamno sporočilo (“banner”). 1994: Ustanovljen Trans-European Research and Education Network Association (TERENA). Namen: pospeševanje omrežne infrastrukture v izobraževanju in raziskavah.

Zgodovina Interneta: 90 -ta leta 1995: Promet po WWW preseže promet s ftp. 1995: V uporabo pride Real. Audio, programska oprema za poslušanje glasbe v (skoraj) realnem času. 1995: Sun objavi Javo, prvi programski jezik prilagojen razvoju spletnih aplikacij. 1995: NSFNET ukinjen. Nova, hitrejša hrbtenica. 2000: Število spletnih strani, ki jih je mogoče indeksirati, preseže 1 milijardo. 2000: EU ustanovi Géant, evropsko gigabitno raziskovalno omrežje. 2000: Napster.