kvalitativno raziskovanje pozitivistina vs interpretativna paradigma POZITIVISTINA PARADIGMA

kvalitativno raziskovanje

pozitivistična vs. interpretativna paradigma POZITIVISTIČNA PARADIGMA INTERPRETATIVNA PARADIGMA SKUPNE LASTNOSTI ODNOS TEORIJE DO DRUŽBENE RESNIČNOSTI Kako lahko objektivne raziskovalne metode uporabimo za prepoznavanje bistva družbene resničnosti" Kako je družbena resničnost sestavljena? (iz česa je družbena resničnost, kaj jo tvori? ) Pomen empiričnih podatkov RAZISKOVALNI CILJI Kateri univerzalni zakoni pojasnjujejo vzroke za človekovo vedenje? Kako situacijske in kulturne razlike oblikujejo resničnost? Proizvodnja znanja, vedenja "VEČNO VPRAŠANJE" Kako lahko izboljšamo standardiziran in nevtralen jezik za predstavljanje raziskovalnih ugotovitev? Katere so ideološke in praktične posledice, ki jih prinašajo raziskovalne ugotovitve? Notranja variabilnost in logična nedoslednost

kvantitativne vs. kvalitativne metode Raziskovalne aktivnosti Kvalitativno Kvantitativno izbor udeležencev raziskave slučajnostno vzorčenje teoretično ali ciljno vzorčenje zbiranje podatkov standardiziran instrument nestandardizirane tehnike, opazovanje analiza podatkov statistična analiza katere cilj je ugotviti vzročno-posledičen odnos analiza, ki se osredotoča na kontekst, posebne pomene in prakse vloga konceptualnega okvira ločevanje teorije in metode obravnava teorije in metode kot neločljivih elementov raziskave

Tipične značilnosti kvalitativnega raziskovanja o o o kvalitativno raziskovanje se fokusira na prakse in procese (kako) in v manjši meri na izide (rezultate) (kaj) kvalitativni raziskovalci se ukvarjajo s preučevanjem procesa "nastajanja" pomena in smisla struktur vsakdanjega življenja (pozornost je usmerjena na perspektive in izkušnje "udeležencev") raziskovalec nastopa v vlogi "instrumenta" (je mediator in akter pridobivanju podatkov zbiranje podatkov v večini primerov poteka v "naravnem" okolju (kontekstu) opazovanca oz. udeleženca proces kvalitativnega raziskovanja je induktiven (bottom-up) s poudarkom na identificiranju skupnih lastnosti, ki jih imajo primeri (enote). Postavljanje hipotez ne poteka a priori, preverjanje teorij ni običajno interpretacija je idiografična - izhodišče interpretacije so posebnosti, značilnosti primerov in ne poskus generalizacije

Tipične značilnosti kvalitativnega raziskovanja o Posebnost kvalitativnega raziskovanja je t. i. "analitična indukcija". AI je tehnika za ocenjevanje podobnosti med primeri in s tem za razjasnjevanje empiričnih kategorij in pojmov, ki jih ponazarjajo primeri, zajeti v kategorijo. Gre za dvojno ujemanje idej in podatkov ter osredotočanje na podobnosti med omejenim številom primerov, ki jih poglobljeno preučujemo

Pojmi in kategorije o o Pojem opisujejo podobnosti oziroma skupne značilnosti primerov (enot) v neki kategoriji. Lahko se uporabijo za druge, sorodne kategorije primerov. Kategorija je niz pojavov ali primerov, ki so pojmovno povezani (člani kategorije imajo skupne značilnosti, ki so pomembne za neko raziskavo).

Ključna ideja kvalitativnega pristopa nevtralnega opazovalca ni o o Kar se družboslovnim raziskovalcem in običajnim ljudem kaže kot izkustvena resničnost so "družbeni konstrukti" Izziv za raziskovalce je zagotavljanje veljavnosti podatkov. Pri tem se raziskovalci sprašujejo: n n Kako naj v raziskavo vključimo perspektive družbenih akterjev? Kako zmanjšati vpliv raziskovalca na objekt raziskave?

Kako naj v raziskavo vključimo perspektive akterjev? o o Vstopimo v kontekst akterjev - bližje, "bolj globoko" kot smo, bolj natančen je lahko naš opis - potrebna je sposobnost empatije. Načini prevzemanja perspektiv akterjev so različni: n n o sumiranje, interpretiranje, analiziranje perspektiv drugih, avtentično izražanje Težave, ki jih imajo raziskovalci: n n opisi, izjave akterjev so nekonsistentne akterji pogosto ne poznajo pomena. .

Zbiranje podatkov z intervjuji o o Ključna ideja intervjuja – zbiranje podatkov s spraševanjem in odgovarjanjem oz. “konverzacija z namenom” V raziskovanju uporaba intervjujev kot tehnike zbiranja podatkov temelji na treh premisah: n skupna izkušnja – demokratizacija mnenj n deljenost vlog raziskovalca in respondenta – samoumevnost, ki je posledica kulturne etikete n predpostavka informiranosti respondenta – anketiranec kot “vodnjak znanja”

Ključna dilema – strukturirani ali nestrukturirani intervjuji o Značilnosti strukturiranih intervjujev: n n o enaka vprašanja ne glede na motiviranost, sposobnost, znanje itd. respondenta (odsotnost variacij) pripravljeni odgovori (modalitete, opcije, alternative) uporaba lestvic nadzorovan potek intervjuja ( standardiziranost, protokol) Raziskovalci raziskujejo razlike v odgovorih respondentov oz. preučujejo “variacije v izmerjenih konceptih”; cilj je “objektivizacija” n variacije so povezane s socio-demografskimi lastnostmi respondentov

Ključna dilema – strukturirani ali nestrukturirani intervjuji o Značilnosti nestrukturiranih intervjujev: n n n n “fluidna interakcija” med raziskovalcem in respondentom respndenti ne odgovarjajo na vnaprej pripravljena vprašanja in odgovore odprtost, refleksivnost proceduralni minimalizem “uravnoteženost” vlog raziskovalca in respondenta poglobljenost opazovanje sveta z respondentove perspektive, odkrivanje “prikritih perspektiv”, vzajemnost, upoštevanje konteksta etnografičnost

Fokusne skupine - "fokusni intervju" Fokusna skupina je srečanje skupine ljudi, ki se usmerjeno pogovarjajo o vnaprej znani temi, pogovor pa poteka po določenem načrtu S pomočjo fokusnih skupin raziskovalci: o o n n n odkrivajo pomen novih tem za respondente odkrivajo okoliščine, ozadja in način delovanja pojavov interpretirajo pojave in stališča V fokusni skupini spoznamo, kako so se posamezni procesi razvili, zakaj so taki, kakršni so in kakšna je njihova dinamika Fokusna skupina združuje kompleksen tristranski komunikacijski proces, v katerem: o o n n n organizacijska skupina določi katere informacije potrebuje od udeležencev FS se razvije pogovor med udeleženci člani skupine povzamejo, kar so se naučili

Fokusna skupina - podobnosti in razlike z anketo o pri anketi so anketiranci izbrani po postopkih verjetnostnega vzorčenja, pri FS pa udeležence izbere organizacijska skupina pri anketi je merski instrument strukturirani anketni vprašalnik, pri FS se vprašanja izoblikujejo v enkratni interakciji v FS analiza anketnih podatkov poteka s pomočjo povzemanja številskih informacij in s pomočjo statističnih procedur, pri analizi podatkov FS pa gre za subjektivne procese poslušanja in interpretacije povedanega.

FS - stopnja strukturiranosti o Bolj strukturiran pristop namen je pridobiti večje število informacij n n n prevladuje interes raziskovalcev vprašanja so del načrta vprašanje je veliko in so specifična čas je omejen diskusijo vodi moderator o Manj strukturiran pristop namen je razumeti način razmišljanja udeležencev n n n prevladuje interes udeležencev načina postavljanja vprašanj je reaktiven vprašanj je manj in so (na zčetku) bolj splošna časovni okvir je prilagodljiv moderator posreduje v interakciji

Oblikovanje fokusne skupine za namen merjenja o kompozicija skupine n n o struktura intervjuja n o vprašanja in strategija vodenja pogovora število skupin n o motiviranost homogenost (primerjava skupnih izkušenj) segmentacija velikost skupine odvisno od variabilnosti populacije analitične strategije n transkripcije, kodiranje, AI