Kvalitativno raziskovanje Ni poudarek na statistinih procedurah merjenju

  • Slides: 37
Download presentation
Kvalitativno raziskovanje § Ni poudarek na statističnih procedurah, merjenju, matematičnih procesih. § Podatki: ponavadi

Kvalitativno raziskovanje § Ni poudarek na statističnih procedurah, merjenju, matematičnih procesih. § Podatki: ponavadi intervjuji, transkripti, opazovanja, dokumenti, filmi, videoposnetki. § Procedure za interpretacijo in organizacijo podatkov § konceptualizacija in reduciranje podatkov, § izdelovanje kategorij glede na njihove lastnosti in dimenzije in vzpostavljanje odnosov KODIRANJE

Razlogi za kvalitativno raziskovanje § Preference in/ali izkušnje raziskovalca § Narava raziskovalnega problema (predvsem

Razlogi za kvalitativno raziskovanje § Preference in/ali izkušnje raziskovalca § Narava raziskovalnega problema (predvsem zapletene podrobnosti o pojavih, kot so občutki, miselni procesi, doživljanje, izkušnje oseb s problemi, kot so kronična bolezen, zasvojenost, ločitev …) § Predvsem za stvari, o katerih ni veliko poznanega ali ko želimo doseči novo razumevanje.

Osnovana (grounded) teorija V DRUŽINSKI IN ZAKONSKI TERAPIJI Glaser in Strauss (1967)

Osnovana (grounded) teorija V DRUŽINSKI IN ZAKONSKI TERAPIJI Glaser in Strauss (1967)

Kako ustvariti (dobro) teorijo? Primer: Kako klienti zaznavajo spremembe od začetka terapije do zaključka

Kako ustvariti (dobro) teorijo? Primer: Kako klienti zaznavajo spremembe od začetka terapije do zaključka v procesno-izkustveni psihoterapiji (Elliot, Slatick, & Urman, 2001)?

Kategorije višjega reda Kategorije nižjega reda 1. Življenje je “bolj jasno”. I. Pustiti travmo

Kategorije višjega reda Kategorije nižjega reda 1. Življenje je “bolj jasno”. I. Pustiti travmo za sabo A. Postati manj absorbiran v 2. Se ne počutiš tako ranljivega. travmo/težave. 3. Olajšanje od potravmatskih težav. 1. Obvladovati/zapreti travmo. B. Nisi več blokiran, ujet v travmo. 2. Spremeniti perspektivo na travmo 3. Breme olajšano. 4. Sposobnost izkušati emocije. A. (Ponovna) vzpostavitev selfa II. “Selfing” III. Upati si ven , izražati (venturing out) B. Definiranje selfa v odnosu do drugih A. Experiencing/engaging with others B. Experiencing the world more 1. Omejijo, kako drugi vplivajo nanjo. 2. Počuti se v kontroli sebe ob drugih.

§ Uspešna analiza – pojav integrativne ključne kategorije, ki prispeva k razumevanju klientovih izkušenj

§ Uspešna analiza – pojav integrativne ključne kategorije, ki prispeva k razumevanju klientovih izkušenj sprememb po terapiji, ki so jo imenovali: § “Potovanje selfa od travme v svet. ”

Kaj je osnovana teorija? Dr. Glaser Je sistematično ustvarjanje teorije iz podatkov. S sistematičnim

Kaj je osnovana teorija? Dr. Glaser Je sistematično ustvarjanje teorije iz podatkov. S sistematičnim mislim, da je vsak korak na poti sistematičen – zbiranje podatkov, kodiranje, ustvarjanje, vse je delano sistematično.

Uvod § Lastnosti: § domiselnost, kreativnost, radovednost, vedoželjnost § pogum za soočanje z neznanim,

Uvod § Lastnosti: § domiselnost, kreativnost, radovednost, vedoželjnost § pogum za soočanje z neznanim, nejasnostmi in odkrivanji, § abstraktno mišljenje § dobro opazovanje, analiziranje vzorcev, tem, interakcij, § vztrajnost, tolerantnost, potrpežljivost, fleksibilnost?

Katere osebne lastnosti naj bi imeli raziskovalci, ki želijo delati OT? Morajo biti nekdo,

Katere osebne lastnosti naj bi imeli raziskovalci, ki želijo delati OT? Morajo biti nekdo, ki ne potrebuje, da prisiljuje. Ne potrebuje, da ve vnaprej, je odprt za tisto, kar se pojavi. Da so sposobni tolerirati dve stvari, ne da bi imeli občutek, da bodo znoreli, ena je zmeda in druga je regresija. In to je dobro poznano v svetu znanosti, znanstveniki so lahko tolerirali veliko regresijo in veliko zmedo. Ko so njihove misli sortirale podatke … Ne potrebujejo, da prehitro formulirajo. Dr. Glaser Psihološka regresija – ko se začneš počutiti neumno, mlado, brez kontrole, kot da ne veš ničesar, kot da je resnični svet daleč nad tabo, skoraj otročje včasih. Zato morajo biti seminarji osnovane teorije za zaklenjenimi vrati, ljudjem se mora dovoliti, da rečejo karkoli, ko grejo skozi podatke. Osnovana teorija ni za vse ljudi, je za kompleksne konceptualizirajoče ljudi, ki so še vedno lahko pozorni na podatke.

Definicija § Osnovana teorija je metodologija, katere cilj je razvoj teorije iz podatkov, ki

Definicija § Osnovana teorija je metodologija, katere cilj je razvoj teorije iz podatkov, ki se jih sistematično in ponavljajoče zbira in analizira. § Uporablja metodo stalne primerjave – stalno prepletanje med zbiranjem in analiziranjem podatkov. Zberemo podatke Analiziramo, da dobimo pojavljajoče se teoretične kategorije Spet zbiramo podatke in nadalje analiziramo odnose med kategorijami in njihov pomen

 Analiza podatkov (4) Razvoj teorije (5) (Razvrščanje podatkov (3)) Zbiranje podatkov (2) Zasičenost

Analiza podatkov (4) Razvoj teorije (5) (Razvrščanje podatkov (3)) Zbiranje podatkov (2) Zasičenost teorije ? Da Teoretično vzorčenje (1) vzorčenje Ne Doseganje zaključka (6) Kako zgraditi osnovano teorijo?

Uporaba § za raziskovalca, ki želi ustvariti induktivno teorijo iz podatkov, ki se jih

Uporaba § za raziskovalca, ki želi ustvariti induktivno teorijo iz podatkov, ki se jih sistematično zbere in analizira (lahko kvantitativni ali kvalitativni podatki) § Na tak način pridobljena teorija gotovo ustreza nekim podatkom; za razliko od teorije, ki je izpeljana deduktivno iz večje teorije, ki lahko ne ustreza nobenim podatkom.

Deduktivna logika Konstrukt Logično sklepanje Spremenljivke Empirična raziskava Opazovanja

Deduktivna logika Konstrukt Logično sklepanje Spremenljivke Empirična raziskava Opazovanja

Induktivna logika Koncept Logično sklepanje Oris, pripoved (narrative) Empirična analiza Opazovanja

Induktivna logika Koncept Logično sklepanje Oris, pripoved (narrative) Empirična analiza Opazovanja

Avtorji § Glaser in Strauss (1967): The discovery of grounded theory § Danes med

Avtorji § Glaser in Strauss (1967): The discovery of grounded theory § Danes med njima nasprotja: § Glaser: poudarja proces “pojavljanja” v razvoju teorije. Pravi, da podatke ne smemo analizirati glede na vnaprej obstoječe analitične okvirje. Manj proceduralno specifično, večja kreativnost. § Strauss: pravi, da je bistvena organizacija podatkov oziroma kodiranje in podaja formalizirane pristope k kodiranju. Bolj praktično in strukturirano. § Sama osnovana teorija v induktivnem procesu spremembe in razvoja.

Metoda v kratkem § Brati in ponovno brati baze podatkov in “odkriti” ali poimenovati

Metoda v kratkem § Brati in ponovno brati baze podatkov in “odkriti” ali poimenovati spremenljivke (imenovane kategorije, koncepti in lastnosti) in njihove medsebojne odnose. § “Teoretična senzitivnost” - sposobnost zaznati spremenljivke in odnose med njimi § branje literature § tehnike, ki povečajo senzitivnost

Raziskovalna vprašanja § ponavadi odprta, fleksibilna, na začetku široko zastavljena, nato pa postanejo bolj

Raziskovalna vprašanja § ponavadi odprta, fleksibilna, na začetku široko zastavljena, nato pa postanejo bolj osredotočena in izčiščena. § ponavadi so vprašanja glede konceptov, ki še niso bili identificirani ali raziskani in glede odnosov med njimi, ki so slabo razumljeni ali konceptulaizirani.

Procedure vzorčenja in izbire § na začetku izberemo vzorec glede na določen kriterij, ki

Procedure vzorčenja in izbire § na začetku izberemo vzorec glede na določen kriterij, ki ga dobi raziskovalec glede na svoja predvidevanja in raziskovalna vprašanja – glede na to, kaj raziskovalec skuša odkriti § priložnosten izbor, obsežen izbor, kvotni izbor, izbor ekstremnih primerov, izbor tipičnega primera, izbor edinstvenega primera in izbor slavnih primerov. § možno je nadaljnje teoretično osnovano vzorčenje med samo raziskave – če se pojavijo določena vprašanja in teme v podatkih.

Procedure zbiranja podatkov § Zbiranje podatkov in analiza sta v osnovani teoriji zelo prepleteni,

Procedure zbiranja podatkov § Zbiranje podatkov in analiza sta v osnovani teoriji zelo prepleteni, ker se analiza začne skoraj takoj po tem, ko so podatki zbrani. § Metode: § intervjuji, opazovanja (kot udeleženec ali neudeleženec), analiza dokumentov, poročil § Viri: številni § transkripti intervjujev, avdio, video kasete, zapiski, revije, razni dokumenti, poročila § Vrednost zaupanja raste, če imamo multiple metode, vire in raziskovalce. § Preden pridemo do konca (teorije), kodiranje in zapisovanje, primerjanje in oblikovanje analitičnih vprašanj in hipotez ustvarja dodatna vprašanja za raziskovalce, ki jih lahko usmerijo k drugim vrednim virom podatkov.

Proces analize podatkov § se začne takoj, ko začnemo zbirati podatke § stalen proces

Proces analize podatkov § se začne takoj, ko začnemo zbirati podatke § stalen proces kategorizacije, razvrščanja in ponovnega razporejanja, kodiranja in ponovnega kodiranja podatkov iz kategorij pomenov. § dimenzije in lastnosti teh kategorij se primerja z drugimi pojavljajočimi se kategorijami, ko raziskovalec spet gre k podatkom. § medsebojni odnosi med kategorijami so analizirani, dokler raziskovalec ne odkrije tistega, ki “je dovolj abstrakten, da vsebuje vse, kar je bilo opisano v zgodbi” (Strauss in Corbin, 1990).

Kodiranje § § § Odprto kodiranje Osno kodiranje Selektivno kodiranje

Kodiranje § § § Odprto kodiranje Osno kodiranje Selektivno kodiranje

Odprto kodiranje § Identifikacija, imenovanje, kategoriziranje in opisovanje fenomena, ki ga najdemo v tekstu.

Odprto kodiranje § Identifikacija, imenovanje, kategoriziranje in opisovanje fenomena, ki ga najdemo v tekstu. V bistvu se vsako vrstico, stavek, odstavek itd. prebere in se poišče odgovor na vedno isto vprašanje: “O čem je to tukaj? Na kaj se nanaša? ” § Ta imena so samostalniki ali glagoli konceptualnega sveta. Poišče se tudi bolj splošne kategorije. § Iščemo tudi pridevnike in prislove – lastnosti teh kategorij. § Na primer: o prijateljstvu: se lahko vprašamo o trajanju, bližini, in njegovi pomembnosti za vsak stran. § Od kod pridejo lastnosti ali dimenzije (od samih podatkov, od vprašanih, od idej raziskovalca) je odvisno od ciljev raziskovanja. § Pomembno je imeti precej abstraktne kategorije kot dodatek zelo konkretnim, ker abstraktne pomagajo ustvariti splošno teorijo.

Primer odprtega kodiranja § Ko imamo artritis, je glavni problem zmanjševanje bolečine. Včasih je

Primer odprtega kodiranja § Ko imamo artritis, je glavni problem zmanjševanje bolečine. Včasih je bolečina večja kot drugič, ko pa res zelo boli, vau! Tako močno boli, da sploh nočeš iz postelje. Ni ti nič za počet. Kakršnokoli zmanjšanje bolečine, do katerega pride po zdravilih, je samo začasno ali delno.

Analiza primera Stvar, o kateri se tukaj razpravlja je BOLEČINA. Vsebovano v tekstu je,

Analiza primera Stvar, o kateri se tukaj razpravlja je BOLEČINA. Vsebovano v tekstu je, da govorec vidi, da ima bolečina določene lastnosti, od katerih je ena INTENZITETA: variira od malo do veliko. (Kdaj je veliko in kdaj je malo). Ko zelo boli, pride do naslednjih posledic: nočeš iz postelje, nočeš delati stvari (katere druge stvari ne delaš, ko te boli? ). Da bi razrešili problem, potrebuješ ZMANJŠANJE BOLEČINE. En agent ZMANJŠEVANJA BOLEČINE so zdravila (kateri so drugi člani te kategorije? ). Zmanjševanje bolečine ima določeno TRAJANJE (lahko je začasno), in UČINKOVITOST (lahko je delno).

§ Proces imenovanja stvari, kategorij in lastnosti kodiranje. § Kodiranje je lahko zelo formalno

§ Proces imenovanja stvari, kategorij in lastnosti kodiranje. § Kodiranje je lahko zelo formalno in sistematično ali pa kar neformalno (tudi pogosto pri osnovani teoriji). § Na primer – če po kodiranju mnogih primerov odkrijemo nove kategorije, raziskovalci po osnovani teoriji ne grejo nazaj na prejšnje primere, da bi jih kodirali za to kategorijo. Vendar je vzdrževanje seznama kod njihovimi lasntostmi (codebook) uporabno, skupaj s točkami v tekstu, ki jih vsebujejo. § Med razvijanjem kod je uporabno tudi pisati zapiske (memos), ki razpravljajo o kodah. Ti zapiski so osnova za kasnejša poročila.

Osno kodiranje § Osno kodiranje je proces povezovanja kod (kategorij in lastnosti) med seboj,

Osno kodiranje § Osno kodiranje je proces povezovanja kod (kategorij in lastnosti) med seboj, s kombinacijo induktivnega in deduktivnega mišljenja. § Osno kodiranje poteka ves čas ob odprtem kodiranju. § Cilj je določiti odnose med kategorijami in sub-kategorijami, in na ta način razjasniti razvijajoč sistem koncepta.

§ Nekateri pri tem poudarjajo vzročne odnose in v osnovno paradigmo o generičnih odnosih

§ Nekateri pri tem poudarjajo vzročne odnose in v osnovno paradigmo o generičnih odnosih – sestavljena iz naslednjih elementov:

Element Opis Fenomen To je koncept, ki drži skupaj dele. V osnovani teoriji je

Element Opis Fenomen To je koncept, ki drži skupaj dele. V osnovani teoriji je to včasih rezultat, ki nas zanima, ali predmet zanimanja. BOLEČINA Vzročni pogoji To so dogodki ali spremenljivke, ki vodijo do pojava ali razvoja fenomena. To je niz vzrokov in njihovih lastnosti. ARTRITIS Kontekst Težko ga je razlikovati od vzročnih odnosov. To je specifična vrednost variabel v ozadju. Niz pogojev, ki vplivajo na akijo/strategijo. Raziskovalci pogosto razlikujejo med aktivnimi spremenljivkami (vzroki) in spremenljivikami v ozadju (kontekst). Ima več za opraviti z tisti, kar se raziskovalcu zdi zanimivo, kot pa z razlikami v naravi. Intervenirajoči pogoji Podobno kontekstu. Namenske, k ciljem usmerjene aktivnosti, ki jih agenti Akcijske strategije izvedejo kot odziv na fenomen in intervenirajoče pogoje. JEMANJE ZDRAVIL Posledice To so posledice akcijskih strategij, namerne in nenamerne. ZMANJŠANJE BOLEČINE (ni poudarek na posledicah samega fenomena)

Selektivno kodiranje § Selektivno kodiranje je proces izbire ene jedrne centralne kategorije in postavljanje

Selektivno kodiranje § Selektivno kodiranje je proces izbire ene jedrne centralne kategorije in postavljanje vseh ostalih kategorij v odnos z njo.

Kodiranje § Glaser: kodiranje je dejansko, teoretično in selektivno in je zelo povezano z

Kodiranje § Glaser: kodiranje je dejansko, teoretično in selektivno in je zelo povezano z konceptom teoretične občutljivosti (se nanaša na osebne kvalitete raziskovalca, ki zadevajo njegovo znanje in življenjske izkušnje in njihove sposobnosti da izberejo pomembne in primerne informacije na področju, ki ga raziskujejo. § Strauss in Corbin: kodiranje kot odprto, osno in selektivno. § odprto – razčlenjevanje, raziskovanje, primerjanje, konceptulaiziranje in kategoriziranje podatkov – za razširitev analitikovega razmišljanja o podatkih § osno kodiranje – za integracijo podatkov. Zmanjšamo in sintetiziramo podatke z vzpostavljanjem povezav med podkategorijami in kategorijami. Predstavlja osnovo za selektivno kodiranje. § selektivno kodiranje – izbira jedrne kategorije, jo sistematično dati v odnos z drugimi kategorijami, preveriti veljavnost teh odnosov in izdelava tistih kategorij, ki potrebujejo nadaljnje izčiščenje in razvoj. Med to fazo kodiranja se zgodi integracija podatkov na višji ravni teoretične abstrakcije.

Poročanje § Da bi poročal o rezultatih, raziskovalcu ni treba čakati, da bi zaključil

Poročanje § Da bi poročal o rezultatih, raziskovalcu ni treba čakati, da bi zaključil teoretično izčiščenje kategorij in/ali testiral pojavljajoče se hipoteze. Zaradi medsebojne povezave med zbiranjem podatkov in analizo, se lahko poročanje začne istočasno, ko se zberejo podatki. Začetna poročila o pojavljajoči se teoriji se ponavadi zgodi med analizo v obliki neformalnih razprav in/ali prezentacij. Je pa dobro, da poročanju o začetnih ugotovitvah ne gre samo preko osebne komunikacije ampak je objavljeno. § Ponavadi je osnovana teorija pisana kot integriran niz hipotez, ne pa kot poročila o ugotovitvah. § Pisanje osnovane teorije je bolj o odnosih med koncepti, kot pa o opisu ljudi ali fenomena. § Glaser pravi, da je kredibilnost osnovane teorije dosežena z integracijo in primernostjo, ne pa z uporabo ilustracij kot dokazov.

Prednosti osnovane teorije za uporabo v družinski in zakonski terapiji § Teoretično se sklada

Prednosti osnovane teorije za uporabo v družinski in zakonski terapiji § Teoretično se sklada s prakso terapije. Zahteva podobne sposobnosti – zato je blizu terapevtom in lahko zapolnimo prepad med teorijo in prakso na področjih, kjer želijo nadalje raziskovati. § Induktiven in deduktiven proces v osnovani teoriji je podoben terapevtovi izkušnji, ko pride induktivno do hipotez o klientu, potem pa deduktivno preveri te hipoteze v terapiji. § Osnovana teorija je predvsem uporabna za vprašanja procesa terapije ali o klientih v terapiji, ker se ponavadi nanašajo na pomen, zaznave in razumevanje klienta. Terapevtova vprašanja so tudi povezani z občutljivimi temami, s katerimi se ukvarjajo v terapiji, in ki so ponavadi kompleksne, ambivalentne, situacijske in spreminjajoče se v času. Nadalje se vprašanja lahko nanašajo na izmenjajoče se perspektive, raznolikosti in edinstvenosti, kar dobro pade v paradigmo osnovane teorije.

Slabosti metodologije ob uporabi v ZDT § programatične napore, ki jih zahteva, kako časovno

Slabosti metodologije ob uporabi v ZDT § programatične napore, ki jih zahteva, kako časovno zahtevno in utrudljivo je lahko tako raziskovanje, kako težko je pooblastiti asistente za fazo analize, kako težko jo je dobro narediti in kako potencialno ustvari dvoumno vlogo in konfliktno vlogo, če se raziskovanje izvaja v kliničnem setingu. § težko napisati poročilo o taki raziskavi osnovane teorije § etična vprašanja – informirano soglasje: klientom ne moremo vnaprej točno povedati, kakšen vpliv bo to imelo na njih, ker ne vemo, v katero smer bo šlo raziskovanje.

Zanesljivost in veljavnost § Standarda dobrega raziskovanja; določata kredibilnost in vrednost zaupanja. § Zaneljivost

Zanesljivost in veljavnost § Standarda dobrega raziskovanja; določata kredibilnost in vrednost zaupanja. § Zaneljivost (replikabilnost) in veljavnost (točnost ugotovitev) § Zunanja zanesljivost: koliko bi neodvisen raziskovalec odkril podobne fenomene ali ustvaril enake konstrukte v enakem ali podobnem primeru. Problem – edinstvenost in kompleksnost fenomenov in posameznikov: § Zagotoviti bralcu podrobnosti o metodi: kriteriji za udeležence, vprašanja na intervjuju, opis raziskovalčeve vloge, metode analize (kako potekalo kodiranje in razvoj kategorij in hipotez) § Notranja zanesljivost: stopnja, do katere bi drug raziskovalec prišel do podobnih ugotovitev iz zbranih podatkov. § Kvalitativno raziskovanje: dobesedna poročila ali opisi. V osnovani teoriji: bolj poudarek na globino konceptualizacij, ne pa na dobesedne opise. Točnost in konkretnost izrazja pomaga. Multipli analitiki, informacije o raziskovalcih. Teoretična senzitivnost, zavedanje subtilnih pomenov (analitični proces, literatura, osebne kvalitete).

Veljavnost § Notranja veljavnost: da res opazujemo tisto, kar mislimo, da opazujemo. § Pomaga:

Veljavnost § Notranja veljavnost: da res opazujemo tisto, kar mislimo, da opazujemo. § Pomaga: § uporaba multiplih virov (v našem primeru intervju z družino, terapevti, fokusne skupine). § Disciplinirana subjektivnost – način kontrole učinkov opazovalca. § Preverjanje pri udeležencih. § Zunanja veljavnost: posplošljivost ugotovitev na druge skupine. Pri osnovani teoriji – bolj pomembna transferabilnost – prenos case to case, ne pa na populacijo. § Z povečevanjem primerjav preko različnih skupin udeležencev v različnih kontekstih in situacijah preko teoretične izbire vzorca in izčiščenja (namerno vzorčenje za teoretično pomembne različnosti). § Dovolj opisnih in razlagalnih podatkov.

Novosti, ki jih prinaša raziskovanje v osnovani teoriji § raziskovanje ni treba, da je

Novosti, ki jih prinaša raziskovanje v osnovani teoriji § raziskovanje ni treba, da je povezano samo z absolutno resnico, eksperimentiranjem, kvantifikacijo in statistično pomembnostjo samo. § lahko je tudi kreativno, induktivno, kot proces ustvarjanja teorije § bolj k vedenju in procesu (kot sprašuje terapevt: Kako se družina odzove na vprašanja v zvezi s prednostmi? Kako to vpliva na terapevte? )

Prihodnost osnovane teorije § v družinski in zakonski terapiji je zelo uporabna tudi v

Prihodnost osnovane teorije § v družinski in zakonski terapiji je zelo uporabna tudi v kombinaciji s kvantitativnimi metodami (npr. kot del izbire vzorca, kratki intervjuji, raziskave o dolgotrajnih učinkih terapije …) § zaradi odprtosti, fleksibilnosti, orientiranosti na proces in kolaborativnih značilnosti je uporabna v raziskovanju, ki naslavlja živo izkušnjo