KOLIKO PRAVZAPRAV POJEM Kalorina vrednost obroka PRAZNIKI MAGNET

KOLIKO PRAVZAPRAV POJEM Kalorična vrednost obroka

PRAZNIKI – MAGNET ZA KALORIJE V času praznikov se ljudje sprostimo, v dobri želji prihajajočega novega leta se razvadimo in se ne obremenjujemo preveč s tem, kaj vse pojemo. Nemalokrat smo začudeni, presenečeni nad novo postavo, ki smo jo pridobili tekom praznikov. Toda zakaj je temu tako? Ali vemo koliko energije (kalorij) pravzaprav potrebuje naš organizem? Poskusimo odgovorit na uvodna vprašanja v naslednjih drsnicah. ČLOVEK JE INDIVIDUM, ZATO MORAMO UPOŠTEVATI, DA IMA VSAK POSAMEZNIK RAZLIČNO PRESNOVO IN S TEM TUDI RAZLIČNE ENRGIJSKE POTREBE. 01 ČLOVEK S PREHRANJEVANJEM PRIDOBIVA ENERGIJO ZA NORMALEN RAZVOJ IN IZVAJANJE VSAKODNEVNIH AKTIVNOSTI. ZELO PREPROSTO – VEČ SE GIBLJEMO VEČ ENERGIJEPORABIMO. 02 TERMIN ENERGIJA RAZUMEMO KOT KEMIČNO ENERGIJO, KI JO TELO DOBI S PRESNOVO ZAUŽITE HRANE. KOLIČINA ENERGIJE V HRANI IN PIJAČI JE IZRAŽENA V KILOJOULIH (KJ) ALI S KILOKALORIJAMI (KCAL) (1 KJ = 0, 24 KCAL; 1 KCAL = 4, 2 KJ). ENA KALORIJA PREDSTAVLJA ENERGIJO, KI JE POTREBNA DA 1 G VODE SEGREJEMO ZA 1 °C.

ENERGIJSKA VREDNOST ŽIVIL • Človek potrebuje energijo za vse procese, ki potekajo v telesu. • Telo organizem dobi iz hrane, predvsem iz makrohranil – ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. • Največ energije vsebujejo maščobe (37 k. J (9 kcal) na en gram maščobe), beljakovine in ogljikovi hidrati pa več kot polovico manj - 17 k. J (4 kcal). • Veliko energije vsebuje tudi alkohol (7 kcal oz. 29 k. J na gram), ki pa ga zaradi škodljivih vplivov na zdravje ne prištevamo med hranila. • Potrebe po energiji so med ljudmi zelo različne. Nanje med drugim vpliva sestava telesa (predvsem deleža maščob), starost, spol, zdravstveno stanje, telesna višina in masa, v zelo veliki meri pa seveda tudi telesna aktivnost. • Ključen del uravnotežene prehrane je, da je vnos energije s prehrano uravnotežen s količino energije, ki jo telo porabi. Neporabljena energija v telesu namreč shranjuje v obliki maščobnega tkiva. • Najbolj priporočljivo je uživanje živil z nizko energijsko gostoto in visoko hranilno gostoto, kot 19. 12. 2021 je npr. zelenjava.

Zanimivost: Energijska potreba za lastno delovanje telesa je definirana kot povprečna energijska potreba človeka v popolnem mirovanju, 12 do 18 ur po zadnjem zaužitem obroku, v prostoru s temperaturo 20°C. To je energija, ki jo telo s svojimi organi potrebuje za delovanje. 19. 12. 2021

Porazdelitev energije tekom dneva Pomembno je, da so obroki tekom dneva primerno energijsko porazdeljeni na vsaj 4 -5 obrokov. Pri petih dnevnih obrokih naj bi bila porazdelitev energije sledeča: 20 do 25 % zajtrk, 10 do 15 % dopoldanska malica, 35 do 40 % kosilo, 5 do 10 % popoldanska malica in 15 do 20 % večerja. 19. 12. 2021

Ključ do zdrave prehrane: energijsko ravnotežje Pomembno je, da dnevno telesu zagotovimo primerno količino energije, ki je usklajena s porabo energije. Če je prehranski vnos energije višji od porabe v telesu, se ostanek energije v telesu shranjuje v obliki maščobnega tkiva. Če je vnos energije manjši od porabljene energije se za zadostno tvorbo energije v telesu najprej začnejo porabljati omejene zaloge ogljikovih hidratov (predvsem glikogena) v mišicah in jetrih (tudi npr. ob športnih aktivnostih). 19. 12. 2021

Energijska in hranilna gostota živil Primer energijsko bogatega živila je krof z marmelado, saj vsebuje obilico maščob in sladkorja. Takšno živilo ima tudi malo koristnih hranil, zato ga uvrščamo med hranilno revna živila (nizka hranilna gostota). Primer hranilno bogatega živila je grah, ki vsebuje veliko koristnih hranil, hkrati pa ima relativno nizko energijsko vrednost. Izjemno visoka hranilna vrednost je značilna za vso zelenjavo, zato le-ta predstavlja ključen sestavni del zdrave prehrane. 19. 12. 2021

energijske vrednosti posameznih hranil Rezina kruha, namazana z eno žlico arašidovega masla vsebuje 16 g ogljikovih hidratov, 7 g beljakovin in 9 g maščob, skupaj torej 173 kcal. Delež maščob v tem primeru znaša 81 kcal (9 g x 9) od skupaj 173 kcal, kar je 47 %. In je bistveno večji od priporočenih 30 %! 19. 12. 2021

PRVERI KOLIKO KALORIJ VSEBUJE TVOJ NAJLJUBŠI OBROK Sestavi svoj obrok po energijski meri. Pomagaj si s podatki iz tabele! Mleko in izdelki Mleko, kravje, polnom. Energija k. J (kcal) 268 k. J (64 kcal) Mleko, kravje, 3, 2 % m. m. 255 k. J (61 kcal) Jogurt, 3, 2 % m. m. 255 k. J (61 kcal) Sir sveži, skuta posn. 301 k. J (72 kcal) Sirni namaz, 20 % m. m. 729 k. J (174 kcal) Sir, ementalec 1616 k. J (386 kcal) Govedina, mastna 1365 k. J (326 kcal) Teletina, nemastna 473 k. J (113 kcal) Teletina, mastna 854 k. J (204 kcal) Svinjina, nemastna 674 k. J (161 kcal) Svinjina, mastna 1553 k. J (371 kcal) Pašteta, jetrna 1361 k. J (325 kcal) Hamburger (govedina) 1507 k. J (360 kcal) Hrenovke (gov. + svinj. ) Mortadela 1340 k. J (320 kcal) Slanina, suha, mastna 3270 k. J (781 kcal) Piščanec, belo meso 486 k. J (116 kcal) Piščanec, temno meso 528 k. J (126 kcal) Puran, cel Puran, belo meso 599 k. J (143 kcal) 561 k. J (134 kcal) Puran, temno meso 779 k. J (186 kcal) 1738 k. J (415 kcal) Oslič Morski pes 297 k. J (71 kcal) 335 k. J (80 kcal) Skuša Sardela Tuna 770 k. J (184 kcal) 410 k. J (98 kcal) 942 k. J (225 kcal) 19. 12. 2021 VEČ PODATKOV NAJDEŠ NA POVEZAVI: http: //www. osebnitrener. net/ivila/tabela-kalorinih-vrednosti

VIRI https: //www. prehrana. si/sestavine-zivil/energijska-vrednost https: //aktivni. metropolitan. si/prehrana/kako-izracunamo-energijsko-vrednost-osnovnih-hranil/ http: //www. osebnitrener. net/ivila/tabela-kalorinih-vrednosti (12. 01. 2021) 19. 12. 2021